Evropska komisija je konec avgusta izdala marketinško dovoljenje dvema proizvajalcema nove vrste zdravil, ki v boju proti raku uporabljajo bolnikove lastne celice, limfocite T. Gre za celično zdravljenje CAR-T, ki sodi v sklop imunoterapevtskih pristopov do zdravljenja. Zdravili obeh proizvajalcev je lani za uporabo že odobrila ameriška agencija za zdravila FDA.

Imunoterapija je način zdravljenja, kjer z zdravili spodbujajo bolnikov imunski sistem, da uniči rakave celice. V zadnjih letih doživlja velik razvoj in obljublja, da bo ob kirurgiji, kemoterapiji in radioterapiji postala četrti steber onkološkega zdravljenja. Imunoterapevtsko razumevanje bolezni in zdravljenja se je v hematologiji, kjer zdravijo bolezni kostnega mozga, krvi in vranice, začelo uveljavljati že zgodaj, pojasnjuje dr. Matjaž Sever s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Tako so že zgodaj dobili učinkovite terapije, kjer s pomočjo imunskega sistema delujejo na tumorske celice: z zdravilom, ki je protitelo, označijo antigene, ki so na površini tumorja, tako da jih bolnikove imunske celice in drugi deli imunskega sistema prepoznajo in uničijo. Razvoj je nato prinesel različna nova protitelesa, ki delujejo na različne tarče na tumorju, in protitelesa, na katera so vezane različne snovni, na primer citostatik ali sevalec, ki potem tarčno celico uniči.

Razvoj gre še naprej. »Najboljši način zdravljenja, ki ga danes vidimo, je, da vzamemo bolnikove imunske celice, jih s posebno metodo spremenimo, tako da so sposobne prepoznati tarčo na tumorski celici, jih razmnožimo in jih bolniku vrnemo kot terapijo, ki tumorske celice uniči,« pojasnjuje zdravnik.

Na tak način deluje tudi celično zdravljenje CAR-T: zdravilo vsebuje žive celice in je izdelano za vsakega bolnika posebej z reprogramiranjem njegovih lastnih celic imunskega sistema.

Agresivne levkemije

Kot rečeno so za trženje odobrili dve zdravili CAR-T. Eno je odobreno za zdravljenje odraslih in bolnikov do 25. leta starosti z B-celično akutno limfoblastno levkemijo (ALL), ki je bodisi neodzivna bodisi se ponovi po presaditvi ali po drugi ali kasnejši ponovitvi bolezni. Odobrili so tudi zdravljenje bolnikov z na zdravljenje neodzivno obliko difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCLB) ter bolnikov s to boleznijo, ki se je ponovila že drugič ali tretjič. Za to skupino bolnikov bo na voljo tudi zdravilo drugega proizvajalca; to je odobreno še za zdravljenje primarnega mediastinalnega velikoceličnega limfoma B v drugi ali tretji liniji zdravljenja.

Klinične študije so pokazale, da so rezultati zdravljenja s to terapijo zelo dobri, saj lahko dosežejo umik (remisijo) bolezni pri večini bolnikov. Vendar je treba upoštevati tudi nekaj drugih okoliščin, opozarja Matjaž Sever: zdravljenje lahko ima zelo hude neželene učinke, je izjemno drago, terapije, ki jih trenutno uporabljajo pri zdravljenju bolnikov s temi diagnozami, so zelo razvite, prav tako je število bolnikov, ki bi jih lahko zdravili z novo terapijo, zelo majhno.

Malo kandidatov za zdravljenje

Na hematološkem oddelku UKC Ljubljana na leto zdravijo manj kot deset bolnikov s to podvrsto ALL. Bolnikom, ki so sposobni kemoterapije, presadijo krvotvorne matične celice (KMC), saj je presaditev pri tej bolezni še vedno standard, ki omogoča, da bolnik dolgoročno preživi. KMC so od 35 bolnikov z ALL, ki so jih zdravili v štirih letih, presadili 15 bolnikom. Pri dobri polovici presajenih bolnikov se je bolezen ponovila in so potrebovali ponovno presaditev ali drugo terapijo: dajo jim lahko kemoterapijo ali dve zdravili na osnovi protiteles. »Šele v ta korak zdravljenja bi lahko vključili novo celično zdravilo,« je pojasnil Sever.

Ta terapija pride v poštev tudi pri otrocih z ALL, ki je najpogostejša levkemija pri otrocih. A bi bilo kandidatov za celično zdravljenje še manj kot pri odraslih, saj je zdravljenje s presaditvijo KMC pri otrocih zelo učinkovito.

Ta statistika pomeni, da bi na leto z novim zdravilom lahko v Sloveniji zdravili od štiri do pet odraslih in otrok, če pa upoštevajo še bolnike z določenimi zapleti in alergijami, ki tega zdravila ne smejo dobiti, še manj. »To vse zelo omejuje krog bolnikov, kjer bi lahko uporabili to zdravilo,« je realen Matjaž Sever.

Podobno je stanje pri difuznem velikoceličnem limfomu B: kandidatov za celično zdravljenje bi bilo nekaj na leto, a so rezultati zdravljenja pri tej bolezni manj dobri kot pri ALL.

Hudi stranski učinki

Novo zdravilo lahko povzroči hude, tudi usodne neželene učinke. Telo lahko nanj odgovori z alergično reakcijo, pri kateri lahko pride do sepsi podobnega stanja z multiorgansko odpovedjo. Bolnika lahko izgubijo tudi zaradi zapletov na centralnem živčevju. V študijah so opazili tudi klasične alergijske reakcije, prav tako bolnikom z zdravljenjem povzročijo imunsko pomanjkljivost in so manj odporni proti vnetjem in drugim težavam, ki jih sicer zdrav imunski sistem premaguje.

Zdravljenje tudi v Sloveniji?

To zdravljenje bodo zaradi zahtevnosti izvajali le v hematoloških centrih po svetu, kjer so sposobni reševati vse zaplete. Iz podjetja Novartis so nam pojasnili, da že sodelujejo pri vzpostavitvi mreže izbranih centrov za zdravljenje. »Zaradi zahtevne in personalizirane narave zdravila in zavezanosti varnosti bolnikov se morajo centri obvezno usposobiti, da dosegajo standarde kakovosti za oskrbo in proizvodnjo celic,« so sporočili.

Ljubljanski hematologi so prepričani, da so ne glede na zelo majhno število potencialnih bolnikov sposobni voditi tudi tako zahtevno zdravljenje. »Imamo sodobni center, uporabljamo imunoterapijo in zdravila, ki imajo podobne sopojave, kot so ti, ki lahko nastanejo pri novem zdravilu. Vse, kar delajo ta zdravila, smo pri naših bolnikih že videli. Ne bojimo se ga uporabljati,« je povedal Matjaž Sever.

Če UKC Ljubljana ne bo izbran med centre, kjer bi uporabljali novo zdravilo, bi morali naše bolnike na zdravljenje pošiljati v tujino.

Trenutno zdravilo za zdravljenje bolnikov v Evropi še vedno izdelujejo v ZDA. Dodatno proizvodnji bodo pri Novartisu vzpostavili v Franciji v podjetju CELLforCURE ter v Nemčiji na Inštitutu Fraunhofer, kjer trenutno izdelujejo zdravilo za klinična preizkušanja.