Odprta vprašanja, povezana z zdravstveno nego, še ne bodo kmalu rešena, je jasno po današnjem sestanku na ministrstvu za zdravje. Zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2016, je kot enega prvih korakov predvidevala, da bo v prvi polovici lanskega leta sprejet dokument, ki bo določil delovne naloge in zahtevane sposobnosti za različne delavce v zdravstveni negi. Na podlagi tega dokumenta bodo lahko delavke in delavci zaposleni na delovnih mestih, za katera sicer nimajo ustrezne izobrazbe, a jih dejansko opravljajo že vsaj 12 let. Vendar se je predstavnikom ministrstva ter delavcev šele danes uspelo dogovoriti, da se bodo potrudili tak dokument pripraviti.
Nesprejemljiv predlog
Kot predvideva zakonodaja, so strokovnjaki do marca lani pripravili osnutek dokumenta, vendar ga tedaj – to je bil tudi čas odstopa premierja Mira Cerarja – takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni podpisala. Če minister k predlogu stroke ne poda soglasja, lahko po zakonu v treh mesecih predlog pripravi sam. Ministrstvo je to storilo – sicer več mesecev po preteku roka – ter svoj predlog predstavnikom delavcev poslalo prejšnji teden.
»Predlog, ki ga je pripravil razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego, je iz več razlogov za ministrstvo nesprejemljiv,« je danes po sestanku povedala državna sekretarka Pia Vračko, ki po petkovem odstopu Sama Fakina začasno vodi ministrstvo. Po njenem mnenju želi stroka ta dokument uporabiti kot »obvod« za zvišanje plač. Medtem ko ima zdaj v zdravstveni negi večina delavk in delavcev srednješolsko izobrazbo, bi uresničitev predloga razširjenega strokovnega kolegija to razmerje spremenila v 70 odstotkov proti 30 v korist diplomiranih medicinskih sester. »Potreb za tak model ni,« pravi državna sekretarka. »Desetletja najzahtevnejše naloge opravljajo samo diplomirane medicinske sestre, zdravstvena nega pa se izvaja strokovno in varno,« dodaja.
Za strokovna združenja in sindikate pa je nesprejemljiv predlog ministrstva za zdravje. Po njihovi oceni ministrstvo ne želi priznati poklicne kvalifikacije diplomirane medicinske sestre nobeni srednješolsko izobraženi medicinski sestri. »Imajo popolnoma drugačen fokus,« se je danes odzvala Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze, strokovnega združenja zdravstvene nege. »Stališče, ki ga je predstavila sekretarka, je milo rečeno ponižujoče,« je dejala in dodala, da ministrstvo s svojim predlogom samo zavlačuje. Z ministrstvom se je pripravljena pogovarjati, vendar samo na temelju predloga, ki ga je pripravila stroka. Isto je sporočil predsednik razširjenega strokovnega kolegija Borut Brezar, ki je zatrdil, da v Sloveniji na tem področju ni večjih strokovnjakov od tistih, ki so pripravili njihov predlog. »Do rešitve bo zelo težko priti, saj ministrstvo ne verjame stroki,« je dejal.
Monika Ažman in Borut Brezar sta prepričana, da želi ministrstvo predvsem doseči, da bi imel dokument čim manjše finančne posledice. Dokument ni pomemben samo zato, ker naj bi popravil krivice delavkam, ki desetletja opravljajo delovne naloge, za katere bi morale biti plačane. Njihove plače se bodo dvignile samo za plačni razred ali dva, in to samo za določeno obdobje, trdijo njihovi predstavniki. Pomembne posledice bo imel ta dokument predvsem zato, ker se bodo mnoge srednješolsko izobražene medicinske sestre, ki jim bo priznana višja izobrazba, v prihodnjih desetih letih upokojile. Namesto njih bodo morali zdravstveni zavodi zaposliti diplomirane medicinske sestre, zato se bodo stroški delovne sile precej povečali.
Na ministrstvu so res poudarili, da je treba pri oblikovanju dokumenta upoštevati kadrovske in finančne zmožnosti. Ključno pa je po njihovem prepričanju, da bo direktorjem zdravstvenih zavodov omogočal načrtovanje delovnega procesa, ministrstvu pa dolgoročno načrtovanje zaposlovanja. Pia Vračko je zatrdila, da jih vodi tudi želja po popravi krivic preobremenjenim srednješolsko izobraženim medicinskim sestram. »Bojazen, da zavlačujemo, je odveč,« je dejala in obljubila, da se bodo zavzeli za čimprejšnji sprejem dokumenta, s katerim bi bili zadovoljni vsi akterji. Temu cilju naj bi se začeli približevati kmalu, najprej z oblikovanjem skupne delovne skupine.
