Napetosti v savdski kraljevini

Da sinovi strmoglavijo svoje očete, je bila široko po arabskem svetu še v 20. stoletju pogosto utečena praksa na kraljevih dvorih. Zdaj naj bi po poročanju številnih medijev, predvsem britanskega Guardiana, na savdskem dvoru ponovno močno brbotalo. V laseh naj bi si bila kralj Salman bin Abdulaziz Al Savd in de facto voditelj kraljevine, kronski princ Mohamed bin Salman. Razhajanja zaradi različnih zunanjepolitičnih odločitev so se med njima kopičila vse od takrat, ko naj bi kronski princ domnevno naročil uboj novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu. Različni pogledi na obravnavanje vojnih ujetnikov v Jemnu in zelo omejeno poročanje savdskih medijev o protivladnih protestih v Sudanu in Alžiriji naj bi pomenili naslednji sklop razlogov za napetosti med prvima človekoma monarhije. Sodu pa naj bi izbila dno odločitev kronskega princa, da med odsotnostjo monarha podpiše dve kadrovski imenovanji, s katerima se je utrdila prav dinastična linija kronskega princa. Za novo veleposlanico v ZDA je imenoval Rimo bint Bandar bin Sultan, na mesto obrambnega ministra pa je postavil svojega brata Halida bin Salmana. Po teh zamenjavah, za kateri naj bi kralj izvedel preko televizije, so se pojavili namigi, da naj bi konsolidacija oblasti kronskega princa vsebovala tudi poskus atentata na kralja. Ko se je kralj odpravil v Egipt na nedavni vrh Arabske lige z Evropsko unijo, je denimo zamenjal svojo celotno varnostno ekipo 30 stražarjev s skrbno izbranimi lojalisti. Ob vrnitvi kralja v domovino so skrbni opazovalci dogajanja v kraljevini opazili še en zgovoren dogodek: na protokolarnem pozdravu kralja na letališču kronskega princa ni bilo.