Ameriški predsednik Donald Trump je pretekli teden Belo hišo ponovno napolnil s hamburgerji, ko je v sobanah gostil športnike. »Lahko bi imeli kuharske mojstre, ampak imamo hitro prehrano, ker vas poznam,« je govoričil med kupi nezdrave hrane. Donald Trump je verjetno edini svetovni voditelj, ki promovira hitro prehrano, kajti vsi drugi se proti njej borijo. In to zelo odločno.
V Londonu je recimo s 1. marcem začela veljati popolna prepoved oglaševanja nezdrave prehrane na vseh postajah mestnega javnega prevoza, vključno s podzemno železnico. Za to se je odločil londonski župan Sadiq Khan, da bi bili predvsem otroci manj izpostavljeni oglasom za nezdravo hrano. Vprašanje pa je, kako učinkovita je taka prepoved, saj so otroci, kar se tiče prehranjevalnih navad, predvsem pod vplivom spletnih medijev in ne toliko oglaševanja na avtobusnih postajah.
Otroci pojedli več nezdrave hrane
Raziskovalci univerze v Liverpoolu so denimo v reviji Pediatrics objavili rezultate študije negativnega vpliva družbenih medijev na otrokov izbor hrane. Do zdaj so se raziskovalci osredotočali le na vpliv televizijskih oglasov ter oglasov z zvezdniki, niso pa še raziskali vpliva oglaševanja v digitalnih medijih na izbor hrane, kaj šele vpliva vlogarjev in drugih influencerjev. V raziskavi je sodelovalo 176 otrok, starih od 9 do 11 let. Razdelili so jih v tri skupine, vsaki so kazali posnetke vlogarjev in priljubljenih instagramarjev. Vsi posnetki so bili ustvarjeni prav za namene raziskave, a se po formi niso prav nič razlikovali od tistih, ki si jih sicer ogledujejo otroci.
Eni skupini so predvajali le posnetke vlogarjev z nezdravo hrano, drugi z zdravo hrano, tretji pa z neprehranskimi izdelki. Nato so natančno izmerili količino in kakovost hrane, ki so jo zaužili. Izkazalo se je, da so otroci, ki so bili izpostavljeni vlogarjem z nezdravo hrano, resnično pojedli 26 odstotkov več hrane kot otroci v drugih dveh skupinah, od tega so 32 odstotkov več zaužili v obliki nezdrave hrane. »Ti rezultati potrjujejo, da oglaševanje nezdrave hrane prek vlogov in instagrama povečuje otrokov vnos hrane,« je zapisala vodja raziskave Anna Coates in dodala, da mladina vlogarjem bolj zaupa kot zvezdnikom, zato je vpliv spletnih influencerjev toliko večji. Pozvala je tudi k večji regulaciji oglaševanja nezdrave hrane na spletu, predvsem z omejevanjem oglaševanja nezdrave hrane tistim vlogarjem, katerih večinsko občinstvo so otroci.
Kokakola na smučišču
Kako kvaren je vpliv spleta na prehranjevalne navade otrok, so ugotovili tudi na Norveškem. V posebnem poročilu je Norveška zveza potrošnikov pretekli mesec opozorila na spletne vplivneže, ki otrokom in mladini med 12 in 18 letom promovirajo nezdravo hrano. Pri tem so analizirali youtube kanale najvplivnejših norveških vlogarjev ter ugotovili, da nezdravo hrano oglašujejo zelo subtilno in sofisticirano, z uporabo vizualne govorice, ki je blizu mladim. Za tako oglaševanje se na Norveškem odločajo tudi največja podjetja, recimo Coca-Cola, ki ima svoj youtube kanal Coke TV Norge. Tam še posebno intrigantno uporabljajo spletne vplivneže: vabijo jih kot goste in ker imajo vplivneži veliko večjo publiko kot Coke TV, si nato otroci na kanalih vplivnežev ogledujejo kratke posnetke, ki oglašujejo sladke pijače. Čeprav so ti posnetki označeni kot oglasno sporočilo, jih gledalci ne razumejo kot take. V enem od njih denimo norveška vlogarka Beatriz Neves snema filmček na priljubljenem norveškem smučišču, a hkrati reklamira fanto.
Norveška zveza potrošnikov je pozvala norveško vlado, naj nemudoma sprejme zakonske omejitve oglaševanja nezdrave hrane na spletu. Podobne omejitve imajo v Veliki Britaniji in Španiji, medtem ko pri nas omejitev velja le za oglaševanje na televiziji.
