»V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku si prizadevamo za družbo, v kateri ne bi nihče zbolel ali umrl za rakom«, je na novinarski konferenci Onkološkega inštituta Ljubljana in zveze izpostavila njena predsednica Maja Primic Žakelj. Za uspešno zmanjševanje bremena raka je po njenih besedah treba upoštevati prav vsa priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ne samo tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog.
V zadnjih letih za rakom v Sloveniji na leto zboli več kot 14.000 oseb, okoli 8000 moških in 6000 žensk, kažejo podatki registra raka. Zaradi raka jih umre več kot 6000. Med nami živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Od rojenih leta 2015 bosta do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Grožnja raka se povečuje s podaljševanjem življenjske dobe. »V naslednjih desetletjih lahko zato pričakujemo vedno večje breme raka, tudi če se raven dejavnikov tveganja čisto nič ne spremeni,« je opozorila Primic Žakljeva. Zato je pomembno, da sami naredimo čim več za naše zdravje, saj bi po nekaterih ocenah z upoštevanjem priporočil ogroženost z rakom zmanjšali tudi do 50 odstotkov.
Prav tako se velja udeleževati presejalnih programov, saj lahko zbolimo tudi, če nimamo nobenega dejavnika tveganja. Tudi izidi zdravljenja so boljši, če bolezen odkrijemo čim prej. Po navedbah koordinatorja državnega programa za obvladovanje raka 2017-2022 Branka Zakotnika je bila umrljivost tistih, ki so udeležili presejalnih programov Dora, Zora in Svit kar štirikrat nižja kot pri tistih, ki se programov kljub povabilu niso udeležili. »Ti podatki jasno kažejo pomen udeležbe v programih, tako za znižanje obolevnosti, predvsem pa znižanje umrljivosti,« je poudaril Zakotnik.
