Koalicijski partner v sedanji vladi konservativna Domovina (IRL) je na nedeljskih volitvah osvojila 12 sedežev, socialdemokrati (SDE) pa 10. Glede na razporeditev sedežev je trenutna sredinska vlada izgubila večino v parlamentu, a bi lahko manjše koalicijske partnerke vstopile v vlado z Reformno stranko, s katero so sicer že sodelovale.
Največji uspeh na volitvah je tako kot že v več drugih evropskih državah zabeležila desničarska populistična stranka EKRE, ki se je na volitvah uvrstila na tretje mesto in število sedežev v parlamentu okrepila s sedem na 19.
Obe največji liberalni stranki - Stranka centra in Reformna stranka, sta že pred volitvami zavrnili možnost oblikovanja koalicije z EKRE.
Vodja Reformne stranke Kaja Kallas je v nedeljo ponovila stališče stranke glede EKRE in dodala, da so pripravljeni na sodelovanje z drugimi strankami. »Vse koalicijske možnosti so še na mizi,« je dejala.
Reformna stranka ni za veliko koalicijo
Ob tem pa je izpostavila tudi nekatere razlike med obema največjima strankama, kot so na primer davčna politika, državljanstvo in šolstvo. Čeprav si je večina volivcev glede na ankete pred volitvami želela veliko koalicijo, Reformna stranka temu ni naklonjena.
Medtem pa je Ratas po volitvah zagotovil, da si bodo v stranki, ki je priljubljena predvsem med estonskimi Rusi, naprezali, da ostane v vladi. S tem je odprl možnost, da bi se stranka pridružila vladi pod vodstvom Reformne stranke.
V Estoniji so tako kot že na zadnjih volitvah leta 2015 tudi letos zabeležili rekord v e-volitvah, ki so jih uvedli leta 2005. Predčasno je preko spleta glasovalo okoli 40 odstotkov od več kot 880.000 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila sicer več kot 63-odstotna.
