»V preteklosti je voditelj spredaj vodil ekipo v neznano in novo; potem se je premaknil v sredino in začel usmerjati sodelavce z znanjem, danes so voditelji vedno bolj v ozadju in ustvarjajo razmere, da so ljudje okoli njih uspešni in se razvijajo,« meni Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, ki letos praznuje 30. obletnico delovanja, združuje pa 1200 menedžerk in menedžerjev, ki soustvarjajo veliko bazo menedžerska znanja. Ključni trend v voditeljstvu, pravi Mrakova, je premik od upravljanja in ukvarjanja s finančnim kapitalom k plemenitenju človeškega kapitala. S predsednikom uprave Addiko bank, finalistom v izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit, Andrejem Andoljškom smo se pogovarjali o ključnih vrednotah, na katerih banka gradi korporativno kulturo. »Osredotočamo se na pomembno, zagotavljamo učinkovitost, komuniciramo enostavno, vseh šest držav, kjer delujemo, pa deluje kot ena zmagovalna ekipa.« V središče poslovanja tako postavljajo zaposlene, saj se zavedajo, da so temelj njihovega razvoja in uspeha.
Vodja ne sme biti v napoto
Podobno razmišljajo tudi v podjetju Xlab, finalistu v kategoriji srednje velikih podjetij za izbor najboljših zaposlovalcev, ki poteka pod okriljem projekta Zlata nit. Gregor Berginc, vodja komercialnih aktivnosti, poudarja, da je voditelj vizionar z jasno postavljenimi cilji, ki opravlja predvsem vlogo povezovalca med zaposlenimi. »Dober voditelj nikdar ne sme biti 'v napoto', sodelavcem pa mora v celoti zaupati.« Xlab velja za eno najmogočnejših slovenskih raziskovalnih ekip na področju računalništva, ki delujejo zunaj akademskega sveta. »Velik del svojih rešitev vrača v odprtokodno skupnost, za katero velja, da je gonilo inovacij prihodnosti,« dodaja Berginc. V letu 2018 so v podjetju nadgradili mrežo strateških partnerstev. Med najpomembnejšimi velja omeniti partnerstvo s podjetjem Red Hat, ki je največji ponudnik produktov, temelječih na odprti kodi.
Tretji finalist, ki ga predstavljamo, je Tobačna Ljubljana, ki sodi v kategorijo srednje velikih podjetij. Monika Teran, direktorica kadrovskega področja za Adriatic, poudarja, da ponujajo privlačna in dinamična delovna mesta, saj številni njihovi sodelavci poleg Slovenije skrbijo tudi za druge trge v regiji Adriatic. »Naša kadrovska strategija temelji na prožnosti, sposobnostih in uspehu naših sodelavcev. Prizadevamo si ustvarjati kulturo, v kateri so sodelavci kar se da opolnomočeni za lasten razvoj in tako sposobni dosegati izjemne rezultate. Naši kadrovski projekti, ki jih je res veliko, podpirajo vse navedeno.« So tudi eno od le štirih podjetij iz Slovenije, ki je letos prejelo tudi mednarodno nagrado top employer, kar še dodatno potrjuje odličnost njihovih kadrovskih procesov in praks. Pohvalijo se lahko tudi z izjemno nizko fluktuacijo ključnih kadrov.
Kadrovske prakse, na katere so ponosni finalisti za Zlato nit, so številne in raznolike. V Addiko banki poudarjajo, da skrbijo za nenehno in celovito strokovno izobraževanje svojih zaposlenih. Glede na potrebe vsako leto organizirajo tudi interna usposabljanja. Poleg tega banka zaposlenim omogoča pridobivanje različnih licenc s finančnega in zavarovalniškega področja, ki so potrebne za strokovno delo. »Zaposleni v Addiko bank redno ostajajo zvesti humanitarni dejavnosti, kjer pokažejo svoje veliko srce. Redno izvajamo dobrodelno akcijo Addiko Cares, v okviru katere prostovoljno delujemo v različnih organizacijah,« dodaja Andrej Andoljšek. »Redno preverjamo pripadnost zaposlenih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v banki več zaposlenih, ki bi banko kot delodajalca priporočili svojim prijateljem in znancem, kot tistih, ki je ne bi,« še poudarja. Rezultat potrjujejo dolgoletna prizadevanja v smeri oblikovanja prijetnega delovnega okolja. K dobremu počutju zaposlenih nedvomno prispevajo tudi različna neformalna druženja v organizaciji banke, kot tudi promocije zdravja v okviru Športno-kulturnega društva Addiko. Pri iskanju in izboru novih sodelavcev dajejo prednost internemu kadrovanju, pri katerem upoštevajo ambicije zaposlenih ter posledično omogočajo karierni razvoj zaposlenih s prehodi z enega delovnega mesta na drugo. »V letu 2019 bomo intenzivno nadaljevali naša prizadevanja v smeri družini prijaznega podjetja oziroma posledično pozitivnega in motivacijskega delovnega okolja,« dodajajo.
V Xlabu so pred dvema letoma osvežili blagovno znamko in z njo še tesneje povezali zaposlene z X-izzivi. Katja Terglav, strokovnjakinja za branding, pojasni, da gre za izzive, ki so jih zasnovali tako, da so vsak mesec postavili en izziv, ki je bil vezan na blagovno znamko Xlab, njene vrednote, osebnost in kulturo. Oblikovali so ekipo in pripravili strategijo. »Ključni cilji kampanje so bili, da med zaposlenimi izboljšamo poznavanje blagovne znamke, pripadnost blagovni znamki in pozitivno spodbujamo vedenja, ki odražajo vrednote, obljube in kulturo naše blagovne znamke. Poleg internih aktivnosti smo X-izzive redno komunicirali na naših družbenih omrežjih, v aktivnosti vključili partnerje, ki so bili na dan izzivov na obisku, na HR-dogodkih predstavljali izzive kot del naše kulture in kampanjo vključili v splošne predstavitve podjetja.«
V vsem letu se je zvrstilo 12 tovrstnih izzivov. »Za najbolj inspirativno obarvanega smo izbrali naši vrednoti poštenost in spoštovanje, ki smo ju spodbudili na način, da smo v osrednjem Xlabovem prostoru zasnovali steno komplimentov, kamor so zaposleni na samolepilne listke posamezniku ali skupini anonimno napisali kompliment ali pohvalo. Bilo je veliko smeha, povezovanja in tudi solz ganjenosti. Najbolj zabaven izziv je bil na pustni dan, najbolj obiskan pa je bil dan palačink, ki jih je pekel naš direktor, znan po izvrstnih palačinkah. Zaposleni so imeli izziv, ki je temeljil na naši vrednoti inovativnost, da pripravijo kar najbolj inovativne namaze za palačinke. Ti dogodki so postali neločljivi del naše kulture, zato aktivnosti nadaljujemo tudi letos.«
Povezani med sabo in s svetom
»V današnjem svetu je mednarodnost esenca za konkurenčnost podjetij vseh velikosti. Že sama tehnologija omogoča, da se mala in srednja podjetja v današnjem okolju povezujejo in predstavljajo globalno ter hitro odločijo za izkoriščanje čezmejnih dejavnosti, kar zagotavlja možnosti za rast in ne samo prihodke,« poudarja Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Nemčija je s približno 20-odstotnim deležem blagovne menjave med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije. »Poznavanje dogajanja zunaj svojega rednega delovnega okolja je izjemnega pomena ne le za podjetja, temveč tudi za naše voditelje in talente. Poleg združenj je pomembno tudi povezovanje v stroki, še zlasti če govorimo o kadrovski funkciji. Na tak način smo namreč bolj ozaveščeni, sposobni kreiranja boljših idej, predvsem pa se lahko stalno učimo drug od drugega,« o pomenu sodelovanja s stanovskimi organizacijami poudarja Monika Teran iz Tobačne Ljubljana. Povprašali smo jih tudi o načrtih za prihodnost. Zaradi želje potrošnikov po kadilski izkušnji z manjšimi tveganji se osredotočajo zlasti na prihodnje aktivnosti v zvezi s prodajo izdelkov za vejpanje, kar bolj poznamo pod imenom elektronska cigareta. Ti izdelki so na podlagi neodvisnih raziskav dokazano 95 odstotkov manj škodljivi kot tobačni izdelki.
