Drugi dan predsednikovega obiska je pokvarilo vreme, saj se je po skoraj poletnih temperaturah zadnje dni danes vrnila zima. Predsednik Borut Pahor je drugi dan obiska najprej položil venec na grob neznanega vojaka v londonski Westminstrski opatiji, potem pa si je ogledal to veličastno cerkev, v kateri je pokopanih kar osemnajst nekdanjih kraljev in kraljic.
Malo pred poldnevom po britanskem času je predsednika Pahorja pred Buckinghamsko palačo pozdravil častnik častne straže, oglasila pa se je tudi slovenska himna. Točno opoldne je bil pri kraljici, s katero sta tako rekoč stara znanca, saj jo je tokrat srečal že tretjič, a prvič kot predsednik republike. Predvideno dvajsetminutno srečanje je trajalo skoraj tri četrt ure. Prekinila sta ga šele po tistem, ko ju je – bila sta čisto sama – njeno osebje že drugič spomnilo na uro in njeno naslednje srečanje. Predsednik Pahor je dejal, da je bila kraljica zelo ljubezniva in osupljivo osredotočena na zelo bogato razpravo. Britanska monarhinja ga je presenetila z osredotočenostjo na eno vprašanje, o katerem sta največ govorila, in svojo izjemno informiranostjo o tem in vseh drugih vprašanjih, o katerih sta se pogovarjala. O vsebini pogovorov oziroma njenih mnenjih seveda ni mogel govoriti, saj so pogovori z monarhinjo, ki mora vedno ostati nad politiko, zaupne narave.
Spomini na Slovenijo
Dvaindevetdesetletna kraljica, ki je danes na kratko obudila spomine na Slovenijo, je bila pred dobrimi desetimi leti, oktobra 2008, skupaj z možem princem Filipom na tridnevnem obisku v Sloveniji, kjer je rekla nekaj zelo lepega. »Slovenija je res mlada država, a njeni ljudje so pomembno prispevali k življenju v Evropi, k bogastvu umetnosti, znanosti in književnosti. (...) Zgodovina je želela, da so se želje slovenskega naroda po neodvisnosti in priznanju lahko uresničile šele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Pa vendar je Slovenija hitro nadoknadila izgubljeni čas,« je takrat dejala monarhinja.
Predsednik Pahor se je v sredo srečal tudi z najmlajšim od njenih štirih otrok (vsi so bili že najmanj enkrat na obisku v Sloveniji), princem Edwardom. Pogovarjala sta se o nagradah za mlade, vključene v program MEPI, ki jih vsako leto podeljujejo tudi v Sloveniji. Princ Edward, ki je obiskal Slovenijo pred petimi leti, je pokrovitelj tega programa, ki spodbuja potencialne mladih ljudi.
Huntovo opravičilo
Posebno zanimanje je bilo za srečanje slovenskega predsednika z zunanjim ministrom Jeremijem Huntom, ki je prejšnji teden požel kritiko pri nas in v Britaniji, ker je med kratkim obiskom v Ljubljani žaljivo, ponesrečeno in nerazgledano pohvalil uspeh Slovenije v zadnjih treh desetletjih, rekoč, da je bila prej vazalna država Sovjetske zveze. Pahor je po pogovorih z britanskim zunanjim ministrom objavil tvit, v katerem je napisal, da je Hunt »takoj sam začel pojasnilo svoje izjave v Ljubljani, kar je (predsednik) sprejel kot opravičilo«. Pahor je pozneje tudi osebno zatrdil, da se je minister Hunt opravičil.
Z britanskim zunanjim ministrom sta se strinjala, da so odnosi med državama zelo dobri. Hunt je ocenil, da bo obisk Pahorja dal nov zagon odnosom med državama, predsednik pa je poudaril, da ima Slovenija iskren interes po krepitvi dvostranskih odnosov tudi po napovedanem britanskem odhodu iz EU. Strinjala sta se, da državi kljub brexitu tesno povezujejo mnoge skupne vrednote in tradicija.
Državi krepita dvostransko sodelovanje na vrsti področij, tudi pri rastoči blagovni menjavi, ki je lani prvič presegla milijardo evrov.
Zvonjenje na borzi
Pahor je imel v sredo zvečer predavanje na uglednem kraljevem inštitutu za mednarodne zadeve Chatham House, kjer je spregovoril o geostrateški umestitvi Evrope. Danes se je pogovarjal tudi s predsedujočim v lordski zbornici, lordom Normanom Fowlerjem, in županom londonskega finančnega središča City Petrom Estlinom. Kosilo s poslanci in lordi je gostil laburistični poslanec Paul Farrelly, ki je tudi predsedujoči skupini prijateljstva s Slovenijo. Danes pa bo predsednik odprl londonsko borzo. Z zvonjenjem.
