To je po Pahorjevih besedah zelo pomembno, saj se je po njegovem spominu prvič zgodilo, da je kak visok predstavnik EU ali Italije uradno od najvišjega predstavnika slovenske države prejel osebno v roke to poročilo, in to z obljubo, da ga bo tudi preučil.
To poročilo, pripravljeno leta 2000, ki je pomembno v luči vseevropske sprave, takrat bodočega članstva Slovenije v EU in v želji poenotenja stališč o nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih v odnosih med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju, je namreč Slovenija politično prevzela, Italija pa ga ne upošteva, je spomnil Pahor.
Poleg tega je slovenski predsednik Tajaniju danes predlagal, da se po uspešnem nemško-francoskem zgledu pripravi skupni slovensko-italijanski zgodovinski učbenik, ki bi temeljil na poročilu skupne zgodovinske komisije.
Takšen učbenik naj bi po Pahorjevih besedah šolarje na obeh straneh meje, spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti.
To je še zlasti pomembno v trenutnih okoliščinah, ko evropska ideja ni tako močna, kot bi si želeli tisti, ki vanjo verjamemo in ki si želimo njene renesanse, ter ko nas vzpon nacionalizma opominja, da je treba hkrati upoštevati preteklost in prihodnost, če želimo navdušiti Evropejce za skupni evropski dom, je poudaril Pahor.
V času vzpona nacionalizmov moramo po njegovih besedah »paziti drug na drugega, tudi z izjavami«. »Skrbni moramo biti z izjavami,« je izpostavil.
Pahor: Predsednik ni dolžan pozivati k odstopu
Pozive k Tajanijevemu odstopu, ki se še vedno vrstijo v Sloveniji, je Pahor komentiral z besedami, da od vselej zastopa stališče, da ni stvar predsednika republike, da poziva k odstopu ali k temu, da nekdo na položaju ostane. »Teh odločitev sem se vedno vzdržal. Menim, da je prav, da si predsednik ne prisvoji pravice, da to počne, to ne bi bilo in se ni nikoli izkazalo za koristno,« je poudaril.
Pahor je ob tem tudi spomnil, da ima zgodovino oglašanja v povezavi s tem. Izpostavil je, da je po svojem spominu kot evropski poslanec v Evropskem parlamentu leta 2005 nekaj dni po drugem proslavljanju dneva spomina na žrtve fojb v Italiji, uvedenega leta 2004, prvi opozoril na to, da se preteklost prikazuje enostransko ter da to ne koristi ne italijansko-slovenskim odnosom ne skupni evropski prihodnosti.
