Venezuelsko vrhovno sodišče in vlada predsednika Nicolasa Madura napovedujeta aretacijo samooklicanega začasnega predsednika države Juana Guaidoja, ki se namerava kmalu vrniti iz Kolumbije, kjer je od prejšnjega tedna. V kolumbijski prestolnici Bogota se je sestal z ameriškim podpredsednikom Mikom Penceom in se udeležil sestanka držav Skupine iz Lime, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva nove volitve v Venezueli, obenem pa (za zdaj) zavrača vojaško posredovanje.
Guaido: Vrnil se bom čim prej
V torek je Guaido v Bogoti izjavil: »Moja dolžnost je biti v Caracasu, zato se bom čim prej vrnil v Venezuelo, da bi opravil svoje naloge.« Na opozorila, da mu ob vrnitvi v domovino grozi aretacija, pa je dejal: »Nismo sprejeli takega dogovora, da bi se borili od zunaj.« Dodal je: »Zapornik ne koristi nikomur, prav tako ne izgnani predsednik.« Danes bo Guaido sicer obiskal sosednjo Brazilijo in se sestal s predsednikom Jairom Bolsonarom.
Minuli petek je Guaido peš prečkal venezuelsko-kolumbijsko mejo z namenom, da se udeleži glasbene prireditve v kolumbijskem obmejnem mestu Cucuta in v soboto pospremi v Venezuelo pošiljko humanitarne pomoči ter se v ponedeljek udeleži sestanka Skupine iz Lime, ki je potekal v Bogoti. Venezuelsko vrhovno sodišče mu je 29. januarja prepovedalo zapustiti državo brez njegovega dovoljenja. Razlog te prepovedi naj bi bila preiskava, uvedena proti njemu zaradi domnevne zlorabe položaja v funkciji predsednika parlamenta, poneverbe in drugih kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo ustavnega reda. Vrhovno sodišče mu je prav tako prepovedalo razpolagati z vso lastnino in mu blokiralo bančne račune.
Vsi predsednikovi možje
Predsednik vrhovnega sodišča Maikel Moreno je pojasnil, da so preiskavo odredili na podlagi zahteve državnega tožilca Tareka Williama Saaba. Ob tem je treba povedati, da je sedanje člane vrhovnega sodišča leta 2015 imenoval parlament še v prejšnji sestavi, ko je imela večino Madurova stranka, tako da vsi sodniki in tudi državni tožilec Saab spadajo med privržence režima, zato je jasno, čigavemu ukazu se pokoravajo.
Po mnenju chavističnega odvetnika Alberta Rodrigueza Villamizarja morajo Guaidoja aretirati, ker je kršil odredbo sodišča, še prej pa mu mora parlament odvzeti poslansko imuniteto. Enako meni Jose Castillo, ki je bil svojčas odvetnik Huga Chaveza; Guaidoju očita izdajo domovine v vseh oblikah in bi zato moral po njegovem mnenju odgovarjati pred mednarodnimi kazenskimi organi.
Pobuda za vrh Madura in Trumpa
Maduro je v ponedeljek v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo ABC dejal: »Guaido se bo moral soočiti z roko pravice in pravosodjem, ki mu je prepovedalo zapustiti državo; sam bom zakone spoštoval.« Dejal je še, da se s tem ukvarjajo sodišča in izvršna oblast ter da ni nihče nad zakoni. Neimenovani funkcionar Trumpove administracije pa je v zvezi s tem za medije povedal, da bi bil kakršen koli napad na Guaidoja »najslabša in verjetno ena zadnjih odločitev Nicolasa Madura«. Tudi Skupina iz Lime opozarja, da bi lahko bil odgovor na Guaidojevo aretacijo vse prej kot miroljuben.
Del mednarodne skupnosti pod taktirko Washingtona po propadlem sobotnem poskusu dostave humanitarne pomoči v Venezuelo tudi sicer stopnjuje pritisk na Madurovo vlado. V torek se je na pobudo ZDA sestal varnostni svet OZN z namenom, da se sprejme resolucija o podpori Guaidoju in se zahtevajo nove »svobodne, pravične in verodostojne« predsedniške volitve v Venezueli. Evropske članice varnostnega sveta in predstavniki držav članic Skupine iz Lime so na sestanku sprti strani pozvali, naj se vzdržita uporabe sile, in zahtevali, da Caracas dovoli prihod pomoči. Proti resoluciji sta bili Rusija in Kitajska, venezuelski minister za zunanje zadeve Jorge Arreaza pa je obtožil ZDA, da proti njegovi državi »organizirajo, financirajo in vodijo agresijo«. Obenem je Arreaza danes na zasedanju Sveta za človekove pravice predlagal vrh ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Madura, na katerem bi zgladila razlike. Maduro, čigar podpredsednica Delcy Rodriguez bo jutri na obisku v Rusiji, je takšen vrh predlagal že septembra lani, a je Trump to zavrnil.
