Indijska vlada je sporočila, da je včeraj zgodaj zjutraj, domnevno z dvanajstimi letali mirage in tono raket ali bomb, izvedla napad na največje taborišče za urjenje islamistične skupine Džaiš e Mohamed na severu Pakistana. Gre za teroristično skupino, ki je prevzela odgovornost za samomorilski napad na konvoj indijske vojske 14. februarja v Kašmirju na severu Indije, ko je umrlo 41 Indijcev.
»Ubiti številni teroristi«
»Dobili smo zanesljive informacije, da Džaiš e Mohamed pripravlja še druge samomorilske teroristične napade v različnih delih Indije in da se džihadisti urijo v ta namen,« je dejal visoki indijski diplomat Vijay Gokhale. »Zaradi te neposredne nevarnosti je bil preventivni napad absolutno nujen.« V indijski vladi trdijo, da so v »preventivni vojaški akciji« ubili številne teroriste.
Gre za prvo indijsko letalsko bombardiranje Pakistana po vojni leta 1971, ko je nastal Bangladeš z odcepitvijo od Pakistana. Mnogi komentatorji so v zadnjih dveh tednih svarili premierja Narendro Modija, naj ne dovoli letalskih napadov, ker bi se lahko Pakistan maščeval, obe državi pa imata jedrsko orožje in odkar obstajata v zadnjih 72 letih, sta se že štirikrat spopadli v vojni. V Modijevi vladi so se odločili po svoje, prepričani, da Pakistan daje zavetje in pomaga terorističnim skupinam, kakršna je Džaiš e Mohamed, kar v Islamabadu zanikajo.
»Ni ne žrtev ne škode«
Zdaj je pakistanski zunanji minister Šah Mahmud Kureši obtožil Indijo hude agresije in dodal, da ima Pakistan pravico, da odgovori nanjo. General Asif Ghafoor, ki je govornik pakistanske vojske, pa je na twitterju zapisal: »Soočena z ustreznim in učinkovitim odgovorom pakistanskih zračnih sil so (indijska letala) hitro odvrgla svoj eksplozivni tovor na neki gozd in zbežala. Ni bilo ne žrtev ne škode.«
Leta 2016, ko je prišlo do napada na bazo indijske vojske, je Indija poslala helikopterje nekaj kilometrov čez mejo, da bi izvedli »kirurške napade«. Če zdaj indijska stran govori resnico, je bil tokratni odziv New Delhija veliko ostrejši. Če pa ima prav pakistanska stran, je tudi tokrat indijska vlada poskušala samo pomiriti jezo Indijcev, ne da bi preveč izzvala Islamabad. Sicer so tudi leta 2016 v New Delhiju trdili, da so s svojimi helikopterji naredili veliko škode, kar so v Islamabadu zanikali.
Iracionalni nacionalizem na obeh straneh
Vsekakor je indijska vlada nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami pod pritiskom javnega mnenja, ki je (kot pakistansko) precej nacionalistično in zahteva maščevanje za teroristični napad v Kašmirju. Vlada se je morala nanj toliko bolj odločno odzvati, ker je nacionalist Modi vedno obtoževal sedanjo opozicijsko Kongresno stranko, da je preveč popustljiva do Pakistana, sebe pa prikazoval kot odločnega politika, ki glede Kašmirja zna udariti po mizi. Še v ponedeljek je Modi obtožil prejšnje vlade, da so bile glede Pakistana »kriminalno popustljive«.
Tako pa je zdaj pakistanski premier Imran Kan pod pritiskom svoje javnosti, da odgovori na indijski napad, tudi če ni bilo škode in žrtev, saj da Pakistan ne bi smel dovoliti Indiji, da z vojaškimi letali ali helikopterji nekaznovano krši njegov zračni prostor.
Kitajska blokira sankcije
V zadnjih dneh Indija poskuša doseči, da bi Masud Azhar, ki vodi islamiste iz Džaiš e Mohamed, a obenem živi svobodno v Pakistanu, prišel na seznam posameznikov, proti katerim veljajo sankcije varnostnega sveta OZN. Najbrž bo to, kot že trikrat doslej, preprečila Kitajska, ki je pomembna zaveznica Pakistana. Je pa Indija dosegla, da je varnostni svet obsodil napad v Kašmirju 14. februarja in da bo njena zunanja ministrica Sushma Swaraj 1. marca lahko govorila na zasedanju Organizacije islamskega sodelovanja.
New Delhi sicer stopnjuje represijo v Kašmirju, kjer so v zadnjih dneh aretirali okoli 300 separatistov. Sicer se je po trditvah indijskih oblasti v letih 2014–2018 število »terorističnih incidentov« povečalo z 222 na 614. Na protestih muslimanov v Kašmirju pa naj bi geslo »Svoboda« vse bolj izpodrivalo geslo »Šeriatsko pravo ali smrt«.
