Britanska premierka Theresa May je odložitev brexita v parlamentu odločno zavrnila več kot stokrat. Zdaj pa je popustila, ker ji je grozil množični odstop ministrov in drugih članov vlade, ki so bolj ali manj glasno proti brexitu, posebej če bi ta potekal brez sporazuma z EU in zato kaotično. Takšnih ministrov je najmanj šest, česar premierka zagotovo ne bi mogla politično preživeti, govorilo pa se je celo o sedemnajstih odstopih (do zdaj je zaradi nestrinjanja z njenim brexitom skupno izgubila okoli dvajset članov vlade).
Mnogi ministri ne zahtevajo le odložitve brexita, ampak tudi uradno črtanje možnosti, da bi se ta zgodil brez potrjenega ločitvenega sporazuma z EU. Mayeva tega sicer noče, a je poslancem obljubila, da če bo ločitveni sporazum njene vlade z EU v parlamentu na glasovanju nekje do 12. marca še enkrat padel, bodo lahko glasovali o kratki enkratni odložitvi brexita, ki v tem primeru ne bi bil 29. marca. Glasovali bodo lahko tudi o črtanju možnosti nesporazumnega brexita, če bodo zavrnili njen brexitski sporazum.
Izsiljevanja še ni konec
»Naj bom jasna: ne želim si podaljšanja 50. člena (o izstopu iz EU). Popolnoma smo osredotočeni na to, da dosežemo sporazum in odidemo 29. marca,« je dejala. A če to ne bo šlo in bodo brexit preložili, ga ne bi smeli na kasneje kot konec junija, je rekla, saj bi to pomenilo, da bi Britanija sodelovala na evropskih volitvah. »Kakšno sporočilo bi to bilo za 17 milijonov volilcev, ki so glasovali za odhod iz EU pred skoraj tremi leti?« se je vprašala v parlamentu. Spet pa ni omenila dobrih 15 milijonov, ki so glasovali proti brexitu, ter tistih, ki so si premislili in zahtevajo nov referendum.
Mayeva je poslancem tudi dejala, da bi jim moralo biti jasno, da kratka odložitev brexita (v mislih ima očitno trimesečno odložitev), ki bi bila skoraj zagotovo enkratna, ne pomeni odprave možnosti nesporazumnega odhoda. Tega lahko, po njenem, črtajo le s preklicem uveljavitve 50. člena lizbonske pogodbe o izstopu iz EU, česar ni pripravljena narediti, ali pa s privolitvijo v njen ločitveni sporazum z EU.
O slednjem bodo torej spet glasovali najkasneje 12. marca. Če bi ga zavrnili, naj bi jim premierka ponudila ločeni glasovanji: na prvem (najverjetneje 13. marca) bi odločali o tem, ali zavrniti možnost nesporazumnega brexita, na drugem (če bi zavrnili nesporazumni brexit) pa dan kasneje o odložitvi brexita, zelo verjetno za tri mesece.
Sosledje glasovanj naj bi bilo jasno jutri, ko bodo v poslanski zbornici glasovali o več dopolnilih k brexitskemu sporazumu Mayeve. Premierka danes ni hotela povedati, ali bo glasovala za nesporazumni brexit ali proti njemu pa tudi, ali bo vodstvo konservativne stranke od svojih poslancev zahtevalo, kako naj glasujejo.
Bi podaljšanje pokopalo brexit?
Prestavitev uveljavitve 50. člena bi zahtevala soglasje drugih 27 članic EU. Mayeva je priznala, da se z njimi še ni pogovarjala o zamiku, govori pa se, da se EU zavzema za kar 21-mesečno podaljšanje, med katerim bi se lahko zgodilo marsikaj, od novega brexitskega referenduma in pokopa brexita do nesporazumnega brexita. Raziskave javnega mnenja kažejo, da je solidna večina Britancev zdaj za preklic brexita.
