V brexitskem procesu, ki mu je zadnje tedne in mesece dajala pečat konservativna premierka Theresa May s svojo taktiko in pogojevanjem v smislu »podprite mojo brexitsko kupčijo, če si ne želite kaotičnega brexita«, se dolgo ni zgodilo nič zares novega. Odločitev vodje vodilne opozicijske laburistične stranke Jeremyja Corbyna, da podpre nov referendum, čeprav še ne govori o tem, kakšno bi bilo referendumsko vprašanje, pa je velika novost, ki je prebudila Britance.
Ključna brexitska poteza?
Corbyn je bil do zdaj kljub pritiskom laburističnih poslancev in članstva stranke zelo zadržan do novega referenduma, zaradi česar so mu najostrejši kritiki očitali, da bo Mayevi pomagal izpeljati brexit. Če je morda taktiziral, pa ni mogel izbrati boljšega trenutka za podporo referendumu, saj je Mayeva pod vse večjim pritiskom, naj odloži brexit. Tudi če je Corbynova odločitev posledica odstopa devetih protibrexitskih poslancev iz laburistične stranke in njihovih pozivov kolegom, naj se jim pridružijo, bo njegova poteza morda odločilno vplivala na usodo brexita.
Corbyn je danes najprej v javnosti pogojno podprl nov referendum. Potem pa je sinoči laburističnim poslancem sporočil, da bo vodstvo stranke podprlo nov brexitski referendum, če bo poslanska zbornica v sredo zavrnila predlog njegove stranke, ki vključuje novo carinsko unijo in skupen trg z EU, kar konservativni brexitarji odločno zavračajo. V sredo bodo namreč v poslanski zbornici spet glasovali o vrsti dopolnil k brexitskemu sporazumu Mayeve z EU. Corbyn zahteva od laburistov, da glasujejo za dopolnilo laburistične poslanke Yvette Cooper in konservativnega poslanca Oliverja Letwina, katerega cilj je za vedno prečrtati možnost odhoda iz EU brez sporazuma.
Mayeva pa še zavlačuje
Do brexitskega dne je zdaj še dober mesec, premierka Mayeva, ki si je povsem prilastila brexitske vajeti, pa še ni določila datuma novega glasovanja o njenem sporazumu z EU. Obljubila je, da se bo zgodilo pred 12. marcem (17 dni pred brexitskim datumom). Obenem trdi, da bo Britanija zapustila EU 29. marca, pa naj bo sporazum o odhodu dogovorjen ali ne, ker to veleva britanski zakon, za katerega je glasovala večina v parlamentu. To ne more pomeniti nič drugega kot to, da stiska v kot poslance, ki jim že mesece govori, da lahko preprečijo nesporazumni brexit z glasovanjem za njen brexit, pa tudi EU. Odhod lahko prepreči samo preklic uveljavitve petdesetega člena lizbonske pogodbe o izstopu iz EU ali pa britanska zahteva, da EU odloži brexit za določeno obdobje. Vse več voditeljev EU in tudi ministrov britanske vlade je prepričanih, da je druga možnost edina pot za preprečitev kaotičnega nesporazumnega brexita. Tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da bi bilo razmišljanje o odložitvi pametno.
Brexit odložen za dva ali 21 mesecev?
Čeprav Mayeva uradno še vedno noče odpisati možnosti nesporazumne grde ločitve od EU kot edine alternative njenemu brexitskemu sporazumu, je bolj verjetno, da bo parlament kmalu odločal med njenim sporazumom in dvomesečno odložitvijo brexita. O tej drugi možnosti govori razkriti tajni dokument premierkinih brexitskih svetovalcev. V EU niso navdušeni nad kratko odložitvijo brexita, ker mislijo, da bi se ta le ponavljala. Ker pa obenem obupavajo nad zavlačevalsko taktiko Mayeve in ocenjujejo, da je nesporazumen odhod bolj verjeten od sporazumnega, v Bruslju menda na skrivaj pripravljajo predlog, po katerem bi brexit odložili za 21 mesecev, kolikor naj bi trajalo prehodno obdobje med papirnatim in dejanskim brexitom.
O brexitu se bo torej še dolgo govorilo, ne da bi vedeli, kako se bo zgodil. Če se bo zgodil… Po Corbynovi podpori novemu brexitskemu referendumu je zdaj nekoliko bolj verjetna tudi možnost, da se ne bo.
