»Ustavo je ratificirala večina državljanov,« je na novinarski konferenci sporočila predsednica volilne komisije Alina Balseiro. Povedala je še, da je bila volilna udeležba 84-odstotna. »Kubanci so rekli da Kubi in da revoluciji,« je tvitnil zunanji minister Bruno Rodriguez. Dodal je, da gre za odgovor skeptikom, ki so iz Washingtona govorili o koncu socializma. »Kuba gre naprej, vedno svobodna, revolucionarna in socialistična,« je še zapisal minister.
Nova ustava bo nadomestila tisto iz leta 1976, ki so jo zatem dvakrat spremenili, leta 1992 in 2002. Nova ustava ne omenja več komunistične družbe, čeprav potrjuje socialistično naravo političnega sistema ter vodilno vlogo komunistične partije. Priznava tudi pravico do zasebne lastnine, vlogo tržnega gospodarstva ter pomen tujih investicij. Predvideva tudi ponovno vzpostavitev položaja premierja, omogočitev dveh zaporednih petletnih mandatov za predsednika, prepoved diskriminacije na podlagi spola ter potrditev načela nedolžnosti do dokaza krivde.
Referendum je pripravila komisija, ki jo je imenoval nekdanji predsednik Raul Castro, ki je še vedno prvi sekretar komunistične partije. Njene predloge je potrdila narodna skupščina. Nasprotniki režima trdijo, da spremembe ne gredo dovolj daleč, ker se ohranja vodilna vloga komunistične partije in centralno gospodarsko planiranje. Zahodni kritiki, predvsem tisti iz ZDA, kjer politiko Washingtona do Havane oblikujejo kubanski begunci pred komunizmom, opozarjajo, da gre za lažni referendum.
