Na Hrvaškem se širi krog nevladnih organizacij, sindikatov, političnih strank in posameznikov, ki bojkotirajo javno radiotelevizijo (HRT) v znamenju solidarnosti z mediji in novinarji, proti katerim je nacionalna medijska hiša sprožila več kot trideset tožb in zahteva okoli 310.000 evrov odškodnine. Med toženimi so vse vodilne hrvaške medijske hiše in več njihovih novinarjev, pa tudi zaposleni na HRT, ki so kritizirali nacionalko zaradi domnevno nepreglednega poslovanja in neprofesionalnega programa ter cenzure.
Pobuda za bojkot HRT je prišla sredi februarja od predstavnikov 30 nevladnih organizacij in društev, ki so se jim pridružili nekatere javne osebe, sindikati, strokovna združenja, kot je Društvo hrvaških filmskih režiserjev, ter številne hrvaške levosredinske in sredinske opozicijske stranke, vključno z največjo opozicijsko stranko SDP, in stranke amsterdamske koalicije. Združeni v bojkotu se ne udeležujejo oddaj na HRT, ne dajejo izjav za nacionalno radiotelevizijo in HRT ne vabijo na svoje dogodke do sobote, 2. marca, ko je v Zagrebu napovedan protest pod naslovom Medije ste ugrabili, novinarstva ne damo, ki ga organizira Hrvaško novinarsko društvo (HND). Glede na uspeh protestnega shoda se bodo odločili o nadaljnjih korakih, s katerimi bodo poskusili, kot pravijo, vrniti verodostojnost javnemu servisu, a tudi okrepiti medijsko krajino s podporo novinarjem, ki vsak dan trpijo različne pritiske zaradi svojega dela.
S tiskovne konference spodil ekipo HRT
Da se namen bojkota v praksi lahko sprevrže, pa je danes dokazal šef zagrebške SDP Gordan Maras, ki je s svoje novinarske konference spodil ekipo HRT, a se je kmalu potem opravičil. V HND so nemudoma obsodili Marasov nespoštljiv odnos do novinarjev javne televizije. Nevladna organizacija Državljani organizirano spremljajo glasovanje (GONG), ki je ena pobudnic bojkota, pa je dejala, da je treba spoštovati pravico HRT do spremljanja dogodkov v javnih prostorih, ne da bi jim kdor koli to lahko prepovedal. Udeleženci pa lahko zavrnejo posebne izjave za HRT.
Na Marasovo potezo proti novinarjem se je glasno odzvalo tudi vodstvo HRT, ki je sklicalo novinarsko konferenco in ocenilo, da gre za nezaslišan politični pritisk na javni medij – glede na to, da bojkot podpirajo številne politične stranke, ki njihovim novinarjem preprečujejo delo. Generalni direktor HRT Kazimir Bačić je na novinarski konferenci še enkrat zavrnil navedbe o cenzuri v javnem mediju ter izpostavil, da v medijski hiši, ki jo vodi, opravljajo svoje delo »profesionalno, objektivno in nepristransko«.
Njegovo izjavo so že na novinarski konferenci zavrnili nekateri predstavniki medijev, ki so vprašali, ali je v tem slogu pripravljen tudi ponedeljkov prispevek HTV o verouku v hrvaških šolah, v katerem so se v studiu pogovarjali samo s tremi duhovniki in kateheti. V zadnjem času je bilo več podobnih primerov, posebej ko gre za predstavitve različnih avtorjev, ki ponujajo zgodovinski revizionizem.
Kako naj bi si predsednica izbrala novinarja
O cenzuri na HTV je pred časom javno govoril tudi predsednik novinarskega društva HND in dolgoletni novinar HTV Hrvoje Zovko, ki je lani zahteval razrešitev s položaja izvršnega urednika informativnega televizijskega programa HTV4. Opozoril je na »pritiske, cenzuro, neprofesionalno izbiro tem, organizacijski kaos in resne tehnične težave pri uresničevanju programa HTV4«.
Kako se na HRT dogovarjajo za intervjuje, pa je pred kratkim razkril tudi novinar in publicist Tihomir Dujmović, ki je znan po svojih skrajnodesničarskih stališčih, ki jih je izpostavljal tudi v svoji nekdanji oddaji na HTV Izza zavese. Kot je zapisal na facebooku, je v začetku leta 2017 hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović prav njega izbrala za pogovor, da ji HTV ne bi »podtaknila nekega novinarja«, ki je blizu premierju Andreju Plenkoviću in bi se na njej »izživljal« zaradi njenega nikoli do konca razjasnjenega obiska v ZDA.
Tudi v Evropski zvezi novinarjev (EFJ) so v svojih raziskava ugotovili, da je HRT najslabši javni medijski servis v Evropi, ko gre za neodvisnost upravljanja javnega medijskega servisa ter glede na močan vpliv politike.
Odgovornost za stanje na HRT izhaja iz političnih strank, saj so spremembe v Banskih dvorih praviloma prinesle nove upravne in uredniške strukture na HRT v skladu z interesi vladajoče politične opcije. Vsaka hrvaška vlada je na določen način imela nadzor nad informativnim programom javnega medijskega servisa, saj ne nazadnje tudi zakon o HRT omogoča vladajoči večini v parlamentu izbiro generalnega direktorja HRT. V HND si prizadevajo za spremembo medijske pa tudi kazenske zakonodaje, ki bi vrnila zaupanje v profesionalno novinarstvo in najviše standarde novinarske etike ne samo na HRT.
