Srebrna kolajna v štafetnem sprintu, ki sta jo v nedeljo v Seefeldu pritekli Katja Višnar in Anamarija Lampič, bo slovenski smučarski tek kot panogo dvignila med bolj ugledne. Najzahtevnejša zimska vzdržljivostna športna dejavnost z dolgo tradicijo in tudi smučarska panoga z najbolj razširjeno mednarodno konkurenco si večji ugled tudi zasluži. Kolajna pa je potrditev, da se smučarski tek ni končal po dobi Petre Majdič. Kolajna ima dodatno težo in globlji pomen.
»Komaj sva čakali, da nama obesijo to zelo zelo težko kolajno okoli vratu. S tem je ves trud poplačan. Sem ponosna in vesela, da sva jo osvojili skupaj s Katjo,« je Anamarija Lampič podoživljala nedeljski večer. Ob prvi ekipni (štafetni) kolajni ni odveč še enkrat opomniti, da je to že od vsega začetka nekako slovenska disciplina in da je kolajna tudi tolažba za pretekla prvenstva, ko je bila slovenska štafeta že zelo blizu. Že v Oslu 2011 sta Petra Majdič in Katja Višnar pritekli peto mesto, dve leti pozneje v drsalni različici v dolini Fiemme je bila Katja Višnar z Vesno Fabjan še bližje, na četrtem mestu. Še več; Anamarija Lampič in Katja Višnar sta bili peti tudi že pred dvema letoma v Lahtiju. Četrto ali peto mesto je dosežek, ki razen za ljubitelje statistike hitro zdrsne v pozabo. Tudi deveto mesto Mihe Šimenca in Janeza Lampiča je izjemen dosežek, a bo tudi zaradi srebrnih junakinj še malce bolj v senci. Tudi zato je mogoče čustva Višnarjeve in Lampičeve še toliko bolj razumeti in jima jih privoščiti. Za Katjo Višnar je bila to torej že četrta zaporedna uvrstitev med peterico v tej disciplini. Za Anamarijo Lampič druga, a je kolajna vsekakor potrditev, da zmore na zmagovalni oder tudi med elito v najpomembnejših trenutkih. Tekačica iz Valburge pri Medvodah je kot najboljša tekačica sezone 2017 med mlajšimi članicami v svetovnem pokalu s kolajnami na mladinskih svetovnih prvenstvih in olimpijadi mladih bila že vajena lovorik. A že jutri bo nov dan. Slava traja tri dni ali do nove tekme, pravi star pregovor. Anamarija Lampič bo zelo na očeh tudi na današnji preizkušnji na 10 kilometrov v klasiki. A to bo povsem druga tekma. Že po zahtevnosti gre za dokaj različni disciplini, čeprav sta obe v klasiki. Zaradi ponavljajočih sprintov in posledično visokega laktata je sprint štafet dirka trpljenja. Destka v klasiki pa tekma tradicije, vzdržljivosti.
Za Anamarijo Lampič je to paradna daljša disciplina, kjer bi bila uvrstitev med deseterico glede na sloves panoge za mnoge enakovredna kolajni. Po drugi plati je uganka, kako so čustva in vse dogajanje sanjskega dne vplivali na nedeljsko junakinjo. Ob Lampičevi bo na startu le še Anita Klemenčič, klubska kolegica iz kranjskega Triglava, ki je dobila priložnost po tekmah pokala OPA v Planici, največji mednarodni tekaški tekmi v Sloveniji z 200 tekači iz 21 držav, a brez medijske odmevnosti, kar je druga plat slovenskega smučarskega teka.
Premierna ekipna tekma skakalk
Skakalke bodo nastope v Seefeldu začele z ekipno tekmo, ki bo tako doživela premiero na svetovnih prvenstvih, potem ko so preizkušnjo naknadno, tik pred začetkom šampionata, uvrstili v program. Za Slovenijo bodo skakale Špela Rogelj, Jerneja Brecl, Nika Križnar in Urša Bogataj (odpadla je Maja Vtič), ki so med favoritinjami za kolajne, saj so bile na zadnji ekipni tekmi na Ljubnem druge. Če sklepamo po včerajšnjem treningu s kar štirimi serijami, so Slovenke zelo dobro pripravljene. Urša Bogataj je očitno zadržala dobro formo z zadnjih tekem za svetovni pokal, ko je bila na stopničkah na Ljubnem in v Oberstdorfu, saj je imela v prvih dveh serijah peti dosežek, v tretji drugega in v četrti, v kateri nekatere najboljše niso več skakale, prvega. »Veselimo se še ene dodatne tekme. Čeprav smo že od decembra brez poškodovane Eme Klinec, je naš cilj na ekipni tekmi kolajna,« je odločen selektor slovenske ženske reprezentance v smučarskih skokih Zoran Zupančič.
