Prvi obisk evropske komisarke z najtežjimi dosjeji, saj njen resor preučuje kršitve in izkrivljanje konkurence v Evropski uniji, je v Ljubljani minil brez velikih presenečenj. Danska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager se je v slovenski prestolnici mudila ob koncu mandata komisije in tako izpolnila eno od komisarskih obvez, da vsi komisarji vsaj enkrat v mandatu obiščejo vsako državo članico. Obisk, ki je bil sprva načrtovan že za lanski november, je bil ob pregledu aktivnosti komisije glede spodbujanja investicij v Evropi obarvan predvsem s prodajo obeh bank, Nove ljubljanske banke (NLB) in Abanke.
Vestagerjeva je z zadovoljstvom ugotavljala, da prodaja bank teče po načrtih. Slovenija je lani prodala 65 odstotkov delnic NLB, do izpolnitve obvez ji ni ostalo več veliko. Do konca leta mora prodati še 10 odstotkov minus eno delnico, tako da bo država na koncu ostala lastnik 25 odstotkov NLB minus ene delnice. Če Slovenija ne bi upoštevala teh zavez, bi bil imenovan skrbnik za odprodajo, ki bi prevzel prodajni postopek. A glede na današnje zadovoljstvo komisarke Vestagerjeve so takšne bojazni neutemeljene.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je pred časom evropski komisiji sicer posredoval predlog, da bi v tem vmesnem obdobju do prodaje vseh obljubljenih delnic NLB v evropski komisiji zrahljali zaveze za vsakdanje poslovanje NLB. Ministrstvo in komisija trenutno na strokovni ravni vodita pogovore o morebitni odpravi omejitev glede lizinških poslov, faktoringa, zahtev zapiranja poslovalnic in odprodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita. Slovenija v zameno za to rahljanje zavez ponuja zamrznitev glasovalnih pravic na 10 odstotkih delnic.
»Zelo veseli smo, kako profesionalno in skrbno ste se lotili prodaje NLB, da je zdaj prodanih že 65 odstotkov. Popolnoma razumemo tudi odločitev glede preostalih 10 odstotkov. Takšen način dela se mi zdi smiseln in pameten. Dobili pa smo tudi jasne znake, da se postopek prodaje preostalih desetih odstotkov delnic nadaljuje,« je dejala Vestagerjeva, ki je potrdila pogovore o tem, kaj narediti v vmesnem obdobju do odprodaje preostalih desetih odstotkov delnic.
»SDH nadaljuje prodajo NLB v skladu s predvideno časovnico,« je zagotovil Bertoncelj in ocenil, da je Slovenija velik del zavez že izpolnila. Kot je pojasnil, je predlagana sprostitev zavez banki namenjena predvsem temu, da se bo banka lahko bolje razvijala. Kdaj bi se lahko končali pogovori o morebitnem rahljanju zavez, Bertoncelj ni želel ugibati, saj da so pogajanja precej kompleksna. Tako se lahko tudi zgodi, da bo država morala izpolniti svojo obvezo glede odprodaje preostalih desetih odstotkov, preden bo dosežen dogovor o sprostitvi obvez. Komisarka je sicer spomnila, zakaj so bile sprejete obveze za odprodajo bank. »Vedno je treba gledati na zaveze kot na celoto, ne pa da se posamično obravnava veliko število razlogov, zakaj se je neka banka znašla v težavah. Večina zavez je bila izpolnjenih in zdi se nam, da je banka sedaj v boljšem stanju. Lahko pa tudi povem, zakaj je bila prodaja del zavez. Ugotovili smo, da je bilo vmešavanja od zunaj del problema, zakaj se je banka znašla v težavah.« Vestagerjeva je še spomnila, da zaveze evropska komisija in država članica sprejmeta skupaj. »Niso nekaj, kar bi nekdo nekomu vsilil, ampak so dogovorjene skupaj. Veseli smo, ko vidimo, kako se proces odvija in kako ga izvaja SDH,« je še dejala komisarka.
Medtem ko je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v minulih dneh razmišljal, da bi bilo Abanko kot zadnjo sistemsko banko dobro izvzeti iz privatizacije, saj da zna tudi Slovenija upravljati banke, takšno razmišljanje ni postalo vladna politika. Finančni minister Bertoncelj je bil povsem jasen, da Slovenija Vestagerjeve ni zaprosila za odlog prodaje Abanke. Pristavil je, da njena prodaja poteka v skladu z dogovorjeno časovnico.
Preberite še komentar.
