Blaž Brodnjak je na lanskoletnem javnem nastopu, ki je spremljal uvrstitev delnic NLB na ljubljansko borzo, odgovarjal tudi na vprašanja, kaj pomeni privatizacija največje banke za njegov osebni dohodek. Ta je bila, kot je znano, doslej omejena s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom iz leta 2010, po katerem so plače predsednikov uprav in članov uprav v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, omejene na petkratnik povprečne bruto plače v družbi oziroma skupini. Zaradi tega je Brodnjak prejemal 160.000 evrov bruto plače na leto. Predsednik uprave NLB je tako na lanskoletnem dogodku pojasnil, da z dnem uvrstitve delnic NLB na borzo zanje preneha veljati Lahovnikov zakon. In ko ga je voditelj omizja, urednik FinancPeter Frankl vprašal, kaj se bo spremenilo, je Brodnjak odgovoril: »Računamo, da bo uprava NLB nagrajena po tržnih standardih.«
Pol milijona evrov
Po neuradnih informacijah naj bi tržni standardi za Brodnjaka znašali okoli pol milijona evrov bruto na leto. Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe je danes zavrnil prošnjo za komentar, od neuradnih virov pa smo slišali, da so v nadzornem svetu zvišanje prihodkov uprave že pred časom sprejeli kot neizogibno dejstvo. Že zdaj je namreč jasno, da člani uprave NLB prejemajo relativno malo denarja glede na poslovne rezultate ter v primerjavi s plačilom uprav primerljivo velikih bančnih skupin. Kakšne točno bi bile ob upoštevanju teh okoliščin primerne plače za vodstvo NLB, pa naj bi pokazala analiza, ki jo je po naših neuradnih informacijah naročil nadzorni svet prav zaradi pogajanj z upravo. Ti pogovori naj bi še potekali, vendar ne v zadnjem mesecu, prav tako pa na njih še ni bilo govora o konkretnih številkah, pravijo naši viri. Ob tem dodajajo, da nadzorni svet zagotovo ne bi pristal na polmilijonsko letno plačo za predsednika uprave.
NLB je sicer v zadnjih letih po zajetni finančni injekciji države leta 2013 poslovala z visokimi dobički, zgolj v letu 2017 je z dividendami v proračun države prispevala 270 milijonov evrov. S prodajo NLB bo tega priliva bistveno manj, država je ohranila 35-odstotni delež, s tem pa tudi enega pomembnejših odločevalskih glasov, saj ima naslednji največji lastnik banke 7-odstotni lastniški delež.
Protest politike
V stranki Levica, kjer so ves čas nasprotovali privatizaciji NLB, so mnenja, da je bila zahteva vodstva NLB pričakovana, ker je uprava banke ves čas navijala za prodajo. Koordinator stranke Luka Mesec ugotavlja, da je uprava NLB ves čas negodovala zaradi omejitev, med katerimi je bil tudi Lahovnikov zakon. »V Levici menimo, da bi morali nadzorniki, ki jih je imenovala država, glasovati proti ekscesnim prejemkom uprave in vodstvenega kadra v NLB. Informacije namreč so, da načrtujejo dvig plač širšemu krogu vodilnih v NLB, ne zgolj predsedniku uprave,« je dejal Mesec.
V Levici niso proti nagradam, če v upravi dosegajo dobre rezultate, a morajo biti te po njihovem v okvirih normalnega. Stranka bo tudi predlagala, da se Lahovnikov zakon razširi na vsa podjetja, v katerih ima država kakršen koli delež, ne zgolj večinskega. V drugih političnih strankah želje uprave NLB po višji plači niso komentirali, razen v DeSUS, kjer so povedali, da bi bili zelo razočarani, če bodo predstavniki države v nadzornem svetu NLB podprli previsok dvig plač upravi banke.
