Prvi dan boja za kolajne 41. nordijskega svetovnega prvenstva v Seefeldu bo že dan D za večino slovenske tekaške reprezentance. V drsalnem sprintu imajo Eva Urevc, Katja Višnar, Alenka Čebašek in Anamarija Lampič veliko priložnost kariere, poleg njih pa tudi tekača Miha Šimenc in Janez Lampič. Tako močne ekipe Slovenija v zgodovini nordijskih prvenstev še ni imela.
Svetovno prvenstvo se je včeraj začelo s kvalifikacijskima tekoma na 5 in 10 kilometrov v klasiki, ki ga je FIS uvedla za predstavnike bolj eksotičnih držav. Sprint je za kraljice hitrosti, moči in taktike. Vsaka od tekačic sanjskega moštva ima svojo dobro plat ter tudi nekaj šibkosti. Eva Urevc je najbolj vroča tekačica ta hip. Na zadnjih dveh tekmah v Lahtiju in Cogneju je bila senzacija kvalifikacij. V Aosti je moč, hitrost in tudi vzdržljivost potegnila celo do velikega finala šesterice, kjer ji je na koncu zmanjkalo moči. Samo vprašanje je, kako daleč ji bi lahko zneslo na Tirolskem. Tudi v besedah kaže veliko samozavesti, odločnosti, ni je (več) strah bremena odgovornosti. Priložnosti, da lahko priteče do kolajne, se zaveda. Je as v rokavu reprezentance Nejca Brodarja. Tekačica ŠD Gorje lahko »prijuriša« do kolajne. Tretje slovenske po dobi Petre Majdič v Sapporu pred dvanajstimi in Oslu pred osmimi leti.
Pred šestimi leti je bila zelo blizu, četrta, tudi Katja Višnar. Je zaradi nove velike priložnosti pod velikim pritiskom? »Ne razmišljam o kolajni. Želim le narediti to, kar znam in zmorem ta dan! Da bom prava.« Alenka Čebašek, mojstrica kvalifikacij, je na velikih tekmah zmogla največ. Manjka le pogum v skupinskih tekih. Veliko je bilo dvomov glede nastopa Anamarije Lampič, ki je zaradi viroze izpustila generalko v Aosti, a je že v ponedeljek opravila trening v Preski pri Medvodah v domači občini in zvečer prispela na prizorišče. »Startala bom vse tekme, ki sem jih načrtovala. Upam, da mi antibiotiki, suha sluznica, kašelj in vožnja v Cogne, nazaj domov in v Seefeld niso vzeli preveč energije,« upa Lampičeva, ki je tako sama zapolnila četrto mesto na startni listi in dopolnila družinsko ime z bratom Janezom. Brez nastopa je tako ostala rezervistka, dobitnica bronaste kolajne v Sočiju v tej disciplini Vesna Fabjan.
Dosežki sezone Mihe Šimenca obetajo tudi tek za zgodovino moškega smučarskega teka. Logatčan si želi uvrstitve med prvih dvanajst, s čimer bi se približal zgodovinskim dosežkom Mateja Sokliča (13. mesto, 2001) in Franca Smoleja. Član TSK Logatec pravi, da utira svojo smučino, sledi svojim ciljem. Po pristopu mu je zgled bivši zvezdnik Petter Northug, ki je s 13 zlatimi kolajnami tretji na večni lestvici dobitnikov kolajn. Velike zasluge za letošnji napredek ima zagotovo Ola Vigen Hattestad, svetovni prvak izpred desetih let. Kot trener je vir malih skrivnosti velikih mojstrov, Šimenc pa teče tudi na njegovih izposojenih smučeh. Trasa sprinta? »Klanec je zahteven, a bo odločal drugi del s spusti in ovinki. Tehnično in taktično je to zahtevnejši in pomembnejši del,« opozarja Miha Šimenc, ki je v tem segmentu vse močnejši tudi s Hattestadovimi nasveti.
Slovenska reprezentanca je v Seefeldu od nedelje, kjer so v vasici z idilično podobo pravljične zimsko spomladanske razmere, z desetimi stopinjami plusa čez dan, a brez odjuge. Serviserji imajo največ dela z različnimi vrstami snega v senčnih in sončnih delih smučin.
