V NLB so v objavi prek spletnih strani Ljubljanske borze zapisali, da je skupina največje slovenske banke lani nadaljevala trend uspešnega in stabilnega poslovanja, h kateremu so pomembno prispevale banke iz skupine v državah nekdanje Jugoslavije.
Čisti prihodki skupine so v medletni primerjavi narasli za en odstotek na 493,3 milijona evrov, enoodstotno rast so zabeležili tako pri čistih obrestih (312,9 milijona evrov) kot pri čistih neobrestnih prihodkih (180,4 milijona evrov).
Rahlo zvišanje neto obrestnih prihodkov je po pojasnilih banke rezultat večjega obsega kreditnega poslovanja, predvsem v segmentu kreditiranja prebivalstva, in nižjih obrestnih odhodkov, medtem ko so razlog za višje neto neobrestne prihodke višja nadomestila.
Stroški na ravni skupine so se povečali prav tako za en odstotek na 288,7 milijona evrov, tako da je pred oslabitvami in rezervacijami skupina ustvarila 204,6 milijona evrov dobička, kar tudi pomeni enoodstotno rast.
NLB je na ravni skupine sprostila za 23,3 milijona evrov ustvarjenih oslabitev in rezervacij, kar je 21 odstotkov manj kot predlani, pred davki pa se je dobiček skupine ustavil pri 233,3 milijona evrov oz. dva odstotka nižje kot v 2017.
Plačali višji davek
Zaradi »znatnih pozitivnih učinkov enkratnih dogodkov v 2017« je NLB lani plačala višji davek od dohodkov (21,8 milijona evrov v primerjavi s štirimi milijoni v 2017), kar je privedlo do 10-odstotnega upada čistega dobička skupine.
Samo v zadnjem lanskem četrtletju je čisti dobiček skupine dosegel 45,3 milijona evrov, kar je 8,2 milijona evrov manj kot v tretjem trimesečju, a 4,2 milijona več kot v zadnjem četrtletju 2017.
V banki so izpostavili še nadaljnje znižanje slabih posojil, kazalnik nedonosnih izpostavljenosti po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) pa je dosegel 4,7 odstotka in bil za dve odstotni točki nižji kot ob koncu 2017.
Banka je še naprej kapitalsko trdna, količnik skupnega kapitala pa je bil s 16,7 odstotka za 0,8 odstotne točke višji kot ob koncu 2017. Iz banke so danes sporočili, da preučujejo različne oblike virov financiranja z namenom pridobitve dodatnega Tier 2 kapitala.
Med možnostmi so navedli bilateralno financiranje ali izdajo obveznic na domačem ali tujih kapitalskih trgih. Odločitev o končni obliki vira financiranja bo NLB sprejela po dokončni analizi vseh možnosti, gre pa za izpolnitev ene od zavez v okviru privatizacije banke.
Število zaposlenih v skupini se je v letu dni zmanjšalo za 2,4 odstotka oz. 142 na 5887.
Država naj bi še zmanjšala svoj delež v NLB-ju
Gre za prvo objavo poslovnih izidov po tistem, ko je banka lani jeseni po izvedeni prvi javni ponudbi delnic (IPO) pristala v večinsko zasebni lasti. Zgodnja objava prve informacije o celoletnem poslovanju glede na prakso iz minulih let je po neuradnih informacijah posledica prizadevanj za uskladitev praks s primerljivimi bankami v tujini in odgovor na pričakovanja vlagateljev.
Država ima za zdaj v NLB še 35-odstotni delež, ki naj bi ga v teku tega leta zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico, ostalo pa je v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev ter različnih institucionalnih vlagateljev iz Evrope in sveta.
Največja posamična nedržavna lastnika sta ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj. Konec 2018 je imela prva 6,71-odstotni lastniški delež, druga pa 6,25-odstotnega.
Delnice banke od sredine lanskega novembra kotirajo na ljubljanski borzi, medtem ko v Londonu kotirajo globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo navadne delnice NLB. Vrednost delnice NLB je na Ljubljanski borzi glede na ceno 51,5 evra v IPO precej poskočila in je bila danes pri 62 evrih.
