Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je luč sveta ugledalo davnega leta 1924. Tokratno v Seefeldu bo že skupno 52. in poteka od 20. februarja do 3. marca. Omenjeno mesto na avstrijskem Tirolskem dogodek gosti že drugič v zgodovini. Prvič ga je leta 1985. Seefeld so za organizatorja tekmovanja izbrali na kongresu Mednarodne smučarske zveze Fis, ki je potekal od 1. do 6. junija 2014 v Barceloni. Čeprav je kandidaturo podal tik pred zdajci, je na koncu v boju ugnal Planico, Oberstdorf (Nemčija) in Almaty (Kazahstan). Oberstdorf bo nordijsko svetovno prvenstvo gostil čez dve leti, Planica pa čez štiri.
Prvo nordijsko svetovno prvenstvo je potekalo v sklopu zimskih olimpijskih iger, in sicer, ko že omenjeno, leta 1924 v Chamonixu v Franciji. Že naslednje leto je prireditev premierno potekala kot samostojna, in sicer na Češkem v Janskih Laznah (Johannisbadu). Do druge svetovne vojne je nordijsko svetovno prvenstvo potekalo vsako leto, spustili so ga le leta 1928, 1932 in 1936. Tekmovali so le moški, ženske pa so prvič sodelovale leta 1954 v Falunu. Leta 1941 je tekmovanje potekalo v Cortini d'Ampezzo v Italiji, a je pet let kasneje Fis zaradi omejenega števila nastopajočih držav rezultate brisal iz uradnih knjig. Prvo prvenstvo po drugi svetovni vojni je bilo leta 1950 in je potekalo vsaka štiri leta, vse do leta 1980, ko so interval zmanjšali na dve leti, tekmovanje pa so ločili od olimpijskih iger. Zaporedno je bilo organizirano leta 1984 in 1985, saj so ga prestavili na liha leta.
Na začetku je nordijsko svetovno prvenstvo vsebovalo smučarski tek na 18 in 50 kilometrov, nordijsko kombinacijo in smučarske skoke na veliki skakalnici. Skozi zgodovino se je format tekmovanja precej spreminjal, v naslednjih vrsticah pa smo povzeli tiste najpomembnejše. Leta 1933 je bila denimo dodana tekaška štafeta 4 x 10 km, leta 1954 pa prvič ženska tekma na 10 km ter ženska štafeta 3 x 5 km. Naslednja večja sprememba je sledila let 1962, ko so dodali skoke na srednji skakalnici, leta 1982 pa je bila prvič izvedena moštvena tekma na veliki skakalnici. Zasledovalni tekmi za oba spola sta na nordijskih svetovnih prvenstvih premierno potekali leta 1993, leta 2001 pa so luč sveta ugledali moštveni skoki na srednji skakalnici ter tekaški sprinterski preizkušnji, ki je pri moških zamenjala tek na 10 km, pri ženskah pa na 5 km. Moštveni tekaški sprinterski preizkušnji sta bili dodani leta 2005, leta 2009 so premierno izvedli ženske smučarske skoke na srednji skakalnici, leta 2013 pa mešano moštveno skakalno tekmo.
Danes nordijsko svetovno prvenstvo vsebuje kar 21 tekem. Dvanajst v smučarskem teku, štiri v nordijski kombinaciji in šest v smučarskih skokih. Največkrat je tekmovanje gostil Lahti na Finskem, in sicer kar sedemkrat. Sledi Falun s petimi, Oslo (Norveška) s štirimi ter Zakopane (Poljska) in Val di Fiemme (Italija) s po tremi. Na večni lestvici osvojenih odličij premočno vodi Norveška. Njeni nordijski asi so do zdaj skupno osvojili že kar 342 odličij (133 zlatih, 104 srebrne in 105 bronastih). Finska na drugem mestu jih ima kar 142 manj. Daleč najuspešnejša med vsemi tekmovalci in tekmovalkami je norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen, ki je med letoma 2003 in 2017 osvojila 18 zlatih, pet srebrnih in tri bronasta odličja, torej skupno kar 26 kolajn.
