Lastnikov, ki menijo, da psi ne spadajo v hišo ali stanovanje, temveč v pasje hiše, pesjake ali na dvorišče, je vedno manj, a jih je še vedno veliko, marsikje, sploh na podeželju, pa je mogoče naleteti tudi na pse, ki so priklenjeni na verigo in sploh nimajo primernega pesjaka. Lastniki jih priklepajo pred hišo, da bi varovali vhod, ali pa zato, ker se bojijo, da bi pobegnili ali delali škodo na vrtu, ne pomislijo pa, da s tem delajo nepopravljivo škodo živali.
Takšna praksa je kruta in celo smrtno nevarna, zato priklepanje psov na verigo zakonsko prepoveduje vedno več držav. Psi so čredne živali in se na človeško družbe zelo navežejo, zato pes, ki bi bil sicer prijazen in srečen, ko je priklenjen na verigo ter s tem izoliran od ljudi, pogosto postane nesrečen, nervozen in agresiven. Privezovanje na verigo razume kot kaznovanje in stalno izključitev, raziskave pa so pokazale tudi, da bo pogosteje ugriznil kot neprivezan pes. Poleg tega se priklenjen pes lahko po nesreči obesi, obenem pa je tudi veliko bolj ranljiv za napade drugih živali ali krutih ljudi. Lahko pa se zgodi tudi, da se veriga zažre v kožo na vratu, tako da se ta vname in zagnoji, ali pa pes v zelo hladnih dnevih zmrzne oziroma poleti ob vročih dnevih pogine od vročinskega udara.
Živčni, nesrečni, apatični in nasilni
Na vse to opozarja tudi Društvo za dobrobit živali AniMa – Animals Matter iz Miklavža na Dravskem polju, neprofitna organizacija prostovoljcev z izkušnjami na področju reševanja živali ter izboljševanja njihovih življenjskih razmer, ki te dni poziva k podpisu peticije za prepoved uporabe pasjih verig (www.pravapeticija.com). Doslej jo je podpisalo skoraj deset tisoč ljudi.
Kot poudarjajo v društvu, je v Sloveniji prepovedano le privezovanje mladičkov do šestih mesecev in brejih psic, v drugih primerih pa so verige še vedno dovoljene, pri čemer dolžino, težo in obliko verige navaja pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki določa le minimalne pogoje: »Bolj ko se približujemo ruralnemu okolju, bolj so 'lastniki' še vedno prepričani, da je pes za na verigo, da ne potrebuje veterinarja in da se ga, če zboli, ustreli in zamenja z drugim. Veliko psov v Sloveniji je po neki stari navadi še vedno priklenjenih na verigo na njivi ali vrtu z minimalnim zavetjem. Kako sprejeti, da je v naši sodobni družbi takšno kruto ravnanje še vedno zakonsko dovoljeno, čeprav je dostopnih ogromno znanstvenih dokazov o inteligenci psov in odnosu človek-pes?« se sprašujejo v društvu, kjer opozarjajo, da psi, priklenjeni na verigo, s katero so omejeni na vedno isto mesto, niso samo nesrečni in nervozni, ampak postanejo tudi apatični in nasilni, ljudje, ki jih priklepajo na verige, pa jih silijo k nenaravnemu vedenju, kar »je mogoče šteti za krutost in mučenje živali«.
