Ironično je, da so vladajoči konservativci leta 2016 razpisali referendum o brexitu, da bi preprečili razcep v svoji stranki, v kateri je desno krilo vedno navijalo za odhod iz EU, in da je zadnje mesece kazalo, da jih bo brexit res razcepil, zdaj pa je postal glavni, čeprav še zdaleč ne edini razlog za manjši razcep v vodilni opozicijski laburistični stranki. Danes je namreč iz stranke izstopilo sedem proevropskih poslancev, ki so proti brexitu in zagovarjajo nov referendum, vsi pa tudi zastopajo volilna okrožja, v katerih je velika večina volilcev glasovala proti odhodu iz EU.
A vendarle ne gre samo za brexitski obračun v laburistični stranki. Sedmerica pripada sredinskemu krilu v stranki. Gre za tako imenovane blairovce, ki so na liniji nekdanjega premierja Tonyja Blaira in ki levičarskega predsednika stranke Jeremyja Corbyna kritizirajo, da je laburiste povedel preveč v levo. Stranko in Corbyna osebno so v zadnjem času številni na Otoku kritizirali (najbolj v desničarskem probrexitskem tisku), da naredita premalo za to, da bi zatrla antisemitizem v stranki. Poslanka Luciana Berger, ki je Judinja, je na tiskovni konferenci sedmerice trdila, da je laburistična stranka postala »institucionalno antisemitska« in da ji je bilo »nerodno ostati v njej«. Stranka je v zadnjih desetih mesecih prejela 673 pritožb zaradi antisemitizma; 96 članov je suspendirala, dvanajst pa izključila.
Ne bodo ustanovili stranke
Sedem dosedanjih laburističnih poslancev pravi, da ne ustanavljajo nove stranke, ampak so se razglasili za neodvisno skupino v poslanski zbornici. Najbolj znan v skupini je Chuka Umunna, ki je pozval laburistične poslance (najmanj dva naj bi si v zadnjem trenutku premislila) in poslance drugih strank, naj se jim pridružijo pri ustvarjanju nove politike, primerne za 21. stoletje. Poudaril je tudi, da se ne bodo pridružili liberalnim demokratom, ki imajo enajst poslancev, ampak želijo ustvariti novo alternativo.
Corbyn, otoški politik z daleč največjo podporo članstva stranke (ker so ga tekmeci rušili, je moral celo dvakrat zmagati v bitki za vodilni položaj), se je odzval precej ravnodušno, rekoč, da je »razočaran, ker je teh sedem poslancev imelo občutek, da ne morejo nadaljevati svojega dela za laburistično politiko, ki je na zadnjih volitvah navdihnila milijone Britancev«. Londonski laburistični župan Sadiq Khan pa se je odzval zelo čustveno, rekoč, da je globoko pretresen zaradi razcepa. Dodal pa je, da se je stranka »šokantno slabo odzvala na obtožbe o antisemitizmu« in da »nam zgodovina pove, da po razcepu v laburistični stranki konservativci zmagajo na naslednjih troje volitvah«.
Konservativci se ne naslajajo
Finančni minister laburistične vlade v senci John McDonnell je bil prvi, ki je dejal, da bi moralo teh sedem poslancev odstopiti in sprožiti postopek za razpis vmesnih poslanskih volitev v svojih okrožjih. Corbynov namestnik Tom Watson pa je šefa opozoril, da utegne laburistično stranko zapustiti še več poslancev (zdaj jih imajo še 248), če ne bo pristal na razpis novega referenduma o brexitu. McDonnell je denimo predlagal, da bi laburisti podprli ločitveni sporazum, ki ga je z EU sklenila vlada, v zameno za razpis referenduma, na katerem bi odločali med ločitvenim sporazumom in obstankom v EU. Pa bo Corbyn na to pristal? Glede brexita ostaja proti novemu referendumu, čeprav ga zahteva tri četrt članov laburistične stranke.
Vladajoči konservativci se medtem, vsaj javno, ne naslajajo nad dogajanjem pri laburistih, ker so zaradi brexita tudi sami na robu enakega scenarija. Mnogi tako menijo, da bo brexit ne glede na razplet spremenil britansko politiko, ker je načel vsemogočno prevlado dveh strank, konservativcev in laburistov, ki si kljuko oblasti podajajo že več kot stoletje.
