Po mnenju nemškega zunanjega ministra Heika Maasa je poziv ZDA »težko izvedljiv«. Vrnitev skrajnežev je možna, »če bo zagotovljeno, da bodo ti ljudje tukaj takoj privedeni pred sodnika«, je po poročanju tiskovnih agencij povedal ob prihodu na zasedanje.
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian pa je povedal, da v Siriji potekajo boji za padec zadnje utrdbe IS, kar pa še ne pomeni, da bo potem mir. Ta trajen mir bo mogoče doseči samo prek političnega procesa. Francoska pravosodna ministrica Nicole Belloubet je sicer že pred tem zavrnila Trumpov poziv.
Da se v Evropi zavedajo tega problema, pa je povedal vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn. »Če želimo najti razumno rešitev, moramo o tem razpravljati. Izmenjava tvitov nima smisla,« je bil kritičen do tega, da je Trump svoj poziv podal prek Twitterja. Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je medtem poudarila, da ne razume zahteve ameriškega predsednika, saj ne bi bilo v interesu nikogar, da bi izpustili tuje borce, ki so jih zajeli mednarodna koalicija in kurdski borci. Zunanji ministri EU bodo sicer danes o Siriji razpravljali na zasedanju v Bruslju, je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. Ta sicer Trumpove besede razume kot poziv posameznim državam članicam, in ne celotni EU.
Slovenski zunanji minister Miro Cerar pa je po zasedanju dejal, da so v razpravi v glavnem ugotovili, da tviterski poziv ni primerna oblika komunikacije. »Če bodo ZDA želele resen posvet in pogovor, so na voljo druge, primernejše možnosti,« je še dodal.
Ameriški predsednik je v soboto pozval Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in druge evropske zaveznice, naj sprejmejo več kot 800 borcev IS, ki so jih ujeli v Siriji, in jim sodijo. Dodal je, da je kalifat tik pred padcem ter da alternativa sprejetju džihadistov »ni dobra«, saj jih bodo ZDA primorane izpustiti.
