Ameriški predsednik je odločitev o razglasitvi izrednih razmer na meji z Mehiko potrdil na improvizirani tiskovni konferenci pred Belo hišo, na kateri so se po njegovem samohvalnem uvodu spet vnemali besedni dvoboji z novinarji, še posebej v zvezi s podatki, s katerimi je Donald Trump opravičeval svojo potezo, a jih je interpretiral drugače kot njegove vladne službe. »Šel bom nazaj v Belo hišo in podpisal dokumente. Potem nas bodo tožili. Tožili nas bodo v 9. okrožju, čeprav ne bi smeli. Dobili bomo slabo sodbo, potem bomo spet dobili slabo sodbo. Nato bomo šli na vrhovno sodišče, kjer nas bodo, upam, pošteno obravnavali, in bomo zmagali,« je opisal nadaljnje dogajanje, ki ga je po napovedih iz kongresa dodatno zaznamoval takojšen poskus demokratov v spodnjem domu in senatu, da izredne razmere izničijo z ustrezno resolucijo.
Izsiljevanje se ni izšlo
Razglasitev izrednih razmer na meji, ki naj bi po Trupovo ustavila »invazijo mamil, kriminalnih združb in ilegalnih priseljencev«, je sledila predsednikovemu poskusu, da denar za zid od kongresa izterja z zaprtjem dela vladnih služb, ki je trajalo rekordnih 35 dni in se končalo z njegovim polomom. Posledično je bilo tako rekoč jasno, da do novega enakega predsednikovega izsiljevanja zakonodajnega telesa prek hrbta javnih uslužbencev ne bo prišlo, v sprejetem dogovoru v obeh domovih kongresa pa so mu vseeno namenili za izboljšanje nadzora in ovire na južni meji nekaj manj kot 1,4 milijarde od zahtevanih 5,7 milijarde dolarjev. Iz Bele hiše je že pred tem prišel namig, da bo Trump dogovor podpisal, takoj pa tudi napoved, da bo preostanek denarja za svojo predvolilno obljubo, ko je sicer zatrjeval, da jo bo financirala Mehika, dobil iz drugih proračunskih virov. Prerazporeditev določenih virov predsedniku omogoča zakonodaja, sprejeta v šestdesetih letih za primer določenih izrednih razmer, a je tokrat precedenčna. Trump namerava preusmeriti v ovire na meji 3,6 milijarde dolarjev iz vojaškega proračuna, namenjenega za gradnjo objektov, ter 2,5 milijarde iz sredstev obrambnega ministrstva za izkoreninjanje proizvodnje in tihotapljenja mamil in še 600 milijonov dolarjev iz proračuna finančnega ministrstva. Na novinarsko vprašanje, ali ne bo poseg v vojaški proračun okrnil obrambnega programa in šel tudi na račun vojaškega osebja ali veteranov, pa je Trump vehementno odgovoril, da je v nasprotju s svojim predhodnikom močno okrepil sredstva za obrambno ministrstvo na prek 700 milijard dolarjev, zato omenjena prerazporeditev, ki je ne nazadnje namenjena tudi varnim mejam države, ni problematična.
Trump sam zanikal izrednost
Problematična je zato za demokrate in tudi nekatere republikance, tako da je sprejem resolucije proti predsednikovi prerazporeditvi proračuna za sporni zid po prvih napovedih verjeten tudi v senatu, ki ga obvladujejo slednji, a ne v zadostni meri, da bi preprečili posledični Trumpov veto nanjo. Tako rekoč ni dvoma, da se bo dekret o izrednih razmerah znašel v že napovedanem predsednikovem pravosodnem scenariju, čeprav ne s tako samoumevnim rezultatom, kot si ga je zamislil. Na tanek led je namreč današnjo odločitev postavil kar sam, ko je pred ameriško javnostjo na tiskovni konferenci vehementno zatrdil, da »bi lahko zid gradil v dolgem časovnem obdobju«. »Ni mi bilo treba storiti tega (razglasiti izrednih razmer op. p.), a ga hočem zgraditi veliko hitreje,« je dejal Trump in s tem po mnenju prvih komentatorjev naravnost priznal, da izrednost ni potrebna. Da je precedens nevaren, pa je že pred tem opozorila vodja večinskih demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi, ko je republikance opozorila, da bi lahko demokratski predsednik na enak način razglasil izredne razmere proti njim ljubemu orožju in zanikanju podnebnih sprememb.
