Aktualno venezuelsko politično krizo bi lahko primerjali s partijo šaha, v kateri politični akterji s premikanjem svojih figur poskušajo matirati nasprotnika. A v nasprotju s šahovsko igro v tem primeru ni pravil niti možnosti za remi. Nicolas Maduro si prizadeva obdržati predsedniški položaj in ohraniti podporo med privrženci in v vojski ter nadzor v državnih institucijah, medtem ko samooklicani predsednik države Juan Guaido v režiji Trumpove administracije povečuje notranji in zunanji pritisk na Madura, da bi mu onemogočil vsakršen premik in njegovi vladi čim prej zadal odločilni udarec.
Na mednarodnem prizorišču je vodjo parlamenta Guaidoja do zdaj za začasnega predsednika države priznalo okoli šestdeset držav, za druge je Maduro še naprej legitimni venezuelski mandatar. Ob tem ena in druga stran prisegata na mirno rešitev krize – Maduro predlaga pogajanja z opozicijo in želi predčasne parlamentarne volitve, Guaido pa zahteva splošne volitve, o čemer se Maduro ne namerava pogajati.
Papež Maduru očita, da ni izpolnil dogovorjenega
Prejšnji torek je italijanski časopis Corriere della Sera objavil nekatere podrobnosti iz osebnega pisma papeža Frančiška, ki ga je 7. februarja poslal Maduru v odgovor na njegovo ponovno prošnjo, da posreduje pri reševanju nastale situacije. Ta je v zadnjih letih Vatikan že večkrat zaprosil za posredovanje. Po navedbah novinarja Massima Franca je papež pismo naslovil na »ekscelenco gospoda Nicolasa Madura« in ne na »predsednika«. Pismo se začenja z očitki, da Maduro ni izpolnil tega, kar je bilo dogovorjeno v pogajanjih z opozicijo za izhod iz venezuelske krize, ki so potekala v Dominikanski republiki leta 2016. »Na žalost so bili ti poskusi prekinjeni, ker temu, kar je bilo sklenjeno na sestankih, niso sledile konkretne geste, da bi se dogovorjeno izpolnilo,« je zapisal papež Frančišek. In še, da je Vatikan vedno na voljo za mediacijo in podpira dialog, če imata sprti strani v vidu predvsem skupno blaginjo pred vsemi drugimi interesi in si prizadevata za enotnost države. Opomnil je, da je v prejšnjih posredovanjih postavil konkretne zahteve, da pa je danes tem treba dodati še druge, na primer tiste, ki jih je izrazil v pismu, naslovljenem na Nacionalno skupščino.
Predsednik ZDA Donald Trump pa je v sredo, ko je sprejel kolumbijskega predsednika Ivana Duqueja, ponovno izpostavil, da ocenjuje vse opcije in plane B, C, D, E itd. »Videli boste,« je dejal in dodal, da se mu zdi »strašna napaka«, ker Maduro ne dopusti prihoda humanitarne pomoči. V ameriškem kongresu je pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve odgovarjal na vprašanja Trumpov posebni odposlanec za Venezuelo, Eliot Abrams. Na vprašanje demokratskih poslancev, ali obstajajo načrti za vojaško intervencijo v Venezueli in ali so bile vojaške enote že napotene v Kolumbijo, ni dal jasnega odgovora. Bolj jasna so stališča demokratov, da kongres za kaj takega ne bo glasoval. Je pa potem prišlo na dan, da se je Abrams tajno sestal z odposlancem Madura še zatem, ko je javno zatrdil, da je čas za dialog z Madurom že davno minil.
Humanitarna pomoč je »biološko orožje«
Guaido je medtem v torek v Caracasu organiziral množičen shod, kjer je v vlogi glavnega govornika pozval, da bi se 250 prostovoljcev ta konec tedna organiziralo in sestavilo načrt, kako pripeljati čez mejo humanitarno pomoč, ki je uskladiščena v kolumbijskem mestu Cocuta. »Organizirati se bomo morali v karavane, v protestne skupine in se mobilizirati,« je dejal in zaprosil venezuelsko vojsko, naj se tej akciji, načrtovani za 23. februar, pridruži in naj ne preprečuje prehoda, kot je napovedala vlada.
Dan pozneje je priredil množični shod v Caracasu tudi Maduro, vendar ni bil tako številen kot v preteklosti, kar kaže, da izgublja podporo. Dejal je, da si želi mir in naj se preneha rožljati z orožjem in groziti z vojaškimi intervencijami. Njegova namestnica, podpredsednica Delcy Rodriguez, je v zvezi z ameriško pošiljko humanitarne pomoči dejala, da gre za kontaminirano, zastrupljeno in kancerogeno pomoč, in zatrdila, da je to biološko orožje. Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza pa je na sestanku s 120 predstavniki neuvrščenih držav v New Yorku pozval Guaidoja na pogajanja.
