Enajst od 14 držav članic skupine iz Lime, ki jo sestavljajo južnoameriške države in Kanada, je v ponedeljek zahtevalo menjavo oblasti v Venezueli »brez uporabe sile« in venezuelsko vojsko pozvalo, naj podprejo Guaidoja. Vojsko so te države pozvale še, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči v Venezuelo, kjer primanjkuje hrane in zdravil.

»Ta izjava je zares odvratna, odvratna in smešna, ne veš, ali bi se smejal ali bruhal,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu povedal Maduro. »Eden je bolj nor od drugega,« je še dejal.

Kritičen je bil tudi do evropskih držav, ki so predsednika parlamenta priznale za začasnega predsednika Venezuele, potem ko Maduro do nedelje zvečer ni razpisal novih predsedniških volitev. Ocenil je, da je priznanje evropskih držav povezano z načrti ZDA, da ga odstranijo z oblasti.

Doslej je Guaidoja po navedbah AFP priznala več kot polovica članic EU, nazadnje Hrvaška, Bolgarija in Estonija, ki se jim je vodja opozicije na twitterju tudi zahvalil. Zahvalil se je tudi Makedoniji, ki ga je prav tako priznala.

Italija blokirala skupno stališče EU

Italija ga medtem še vedno ni priznala za začasnega venezuelskega predsednika. »Italija podpira željo venezuelskega ljudstva, da bi čim prej pripravili svobodne in transparentne predsedniške volitve v mirnem in demokratičnem procesu in ob spoštovanju načela samoodločbe,« je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočila italijanska vlada.

Ob tem Rim ni izrecno omenil odločitve večine drugih držav EU o priznanju Guaidoja, je pa objavil sodelovanje v kontaktni skupini, ki so jo ustanovile EU in države Latinske Amerike z namenom razpisa novih predsedniških volitev v Venezueli.

Rim je sicer pred tem zaradi nesoglasij v vladi blokiral skupno stališče EU, s katerim bi priznali Guaidoja. Skrajno desna Liga podpira Madurov odhod, medtem ko se v populističnem Gibanju pet zvezd bojijo, da bi to povzročilo kaos, podoben tistemu v Libiji.

Združeni narodi ostajajo nevtralni

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem v ponedeljek dejal, da se Združeni narodi ne bodo vključili v nobeno pobudo za rešitev politične krize v Venezueli, saj želijo ostati nevtralni. Dodal pa je, da z veliko zaskrbljenostjo sledijo razmeram v Venezueli.

Mehika in Urugvaj, ki Guaidoja nista priznali, sta upali, da se bo Guterres v četrtek priključil pogovorom v Montevideu, na katerih želita vzpodbuditi dialog med Guaidojem in Maduro.

Venezuelska opozicija si medtem še vedno prizadeva, da bi v državo prišla mednarodna humanitarna pomoč. 14. februarja bo tako Guaidojev odposlanec v Washingtonu Carlos Vecchio na sedežu Organizacije ameriških držav gostil pogovore na to temo.

V koaliciji previdni glede poziva k priznanju Guaidoja

Potem ko je v ponedeljek približno polovica članic EU že priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, se v Sloveniji mnenje o tem očitno še oblikuje. Zunanji minister Miro Cerar je v torek napovedal, da bo vladi predlagal priznanje, medtem pa v SD zahtevajo razpravo o tem v DZ. V Levici vlado pozivajo, naj Guaidoja ne prizna.

Zunanji minister in vodja koalicijske SMC Cerar je v ponedeljek dejal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele z namenom, da razpiše predčasne predsedniške volitve. Končno odločitev naj bi vlada sprejela najpozneje na četrtkovi seji. V kabinetu premierja Marjana Šarca in v njegovi stranki LMŠ danes zadeve javno ne želijo komentirati, stališče strank DeSUS in SAB pa STA še čaka.

V SD so menili, da bi morala zunanje ministrstvo in predvsem vlada »pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi posegalo v notranje zadeve Venezuele, za to pridobiti mandat državnega zbora«. Sicer pa v stranki »obžalujejo trpljenje ljudi in napetosti v Venezueli«. Sprti strani v Venezueli so pozvali, »da se čim prej skupaj dogovorita o nadaljnjih demokratičnih korakih, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti«. V Levici, ki podpira Šarčevo manjšinsko vlado, pa so na vlado naslovili kar pisni poziv, naj predsednika venezuelskega parlamenta Guaidoja, ki se je razglasil za začasnega predsednika, ne prizna »kot legitimnega predsednika Venezuele«.

Vlado pozivajo, da se zavzame »za demokratično in miroljubno rešitev spora, ki ga mora razrešiti suverena država sama«. Obsojajo tudi »intervencionizem in vmešavanje drugih držav v notranje zadeve« Venezuele. Da je ameriški predsednik Donald Trump pohitel s priznanjem Guaidoja, ocenjujejo kot »že večkrat videne imperialistične posege v Latinski Ameriki«. »Soočeni smo s poskusom državnega udara, za katerega obstajajo resna tveganja, da se razrase v pravo državljansko vojno,« so v pobudi vladi zapisali v Levici. Po drugi strani v opozicijski NSi priznanje Guaidoja glede na objavljena stališča predsednika Mateja Tonina podpirajo. »Slovenija bi morala Guaidoja priznati za začasnega predsednika Venezuele. Biti tiho je enako podpori Madurovi diktaturi,« je na Twitterju v ponedeljek objavil Tonin.

V opozicijskih SDS in SNS uradnih stališč niso objavili. Je pa iz tvitov in retvitov predsednika SDS Janeza Janše mogoče sklepati, da priznanje Guiadoja podpira.

Venezuela Nicolas Maduro Juan Guaido EU Donald Trump ZDA