Ob zavrnitvi pritožbe na sodbo prvostopenjskega sodišča z 22. januarja 2016 v škodo LB in NLB sodišče po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) spet ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi memoranduma o soglasju, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali leta 2013 na Mokricah.
S tem memorandumom se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse sodne postopke, ki sta jih v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami v imenu Hrvaške in za hrvaški račun sprožili Zagrebačka banka in Privredna Banka Zagreb, dokler državi ne bosta našli rešitve na podlagi sporazuma o nasledstvu nekdanje skupne države.
A potem je prišlo do sprenevedanja glede tega, kaj naj bi pomenila beseda "ustaviti", zaradi česar so hrvaška sodišča postopke nadaljevala. Poleg tega pa so sprejela še stališče, da memorandum ni mednarodna pogodba, in ga zato ne upoštevajo.
Po sodbi sta NLB in LB dolžni solidarno plačati Privredni banki Zagreb nekaj manj kot 3,9 milijona švedskih kron oz. okoli 375.000 evrov z zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške v višini skoraj 680.000 kun, kar je po trenutnem tečaju okoli 91.500 evrov.
Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v teh postopkih po sprejetju zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki ga je DZ sprejel julija lani, veljati pa je začel avgusta. V skladu z omenjenim zakonom, ki ga je DZ sprejel v okviru prizadevanj za izpeljavo prodaje večinskega deleža NLB po načelu javne ponudbe delnic, bo v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe, torej prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem, negativne finančne posledice za največjo slovensko banko povrnil sklad za nasledstvo.
Država poslala diplomatsko noto
Država je medtem zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe v škodo LB in NLB danes hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani poslala diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava EU.
Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s sporazumom o vprašanjih nasledstva in memorandumom z Mokric, še posebej pa, da ne bo prišlo do prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom unije.
Slovenija namreč vztraja, da je mokriški memorandum mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Slovenska vlada se je namreč z memorandumom leta 2013 na drugi strani zavezala, da bo po njegovem podpisu začela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. Slovenija je svoj del pogodbenih obveznosti tudi uresničila.
Hrvaška pa na drugi strani svojih obveznosti ne izpolnjuje in želi mokriški memorandum zaobiti tako, da mu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Cilj Hrvaške je tako onemogočiti ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je v nasprotju z dogovori med državama, poudarjajo na Ukomu.
Slovenija je znova izrazila tudi zaskrbljenost zaradi arbitrarne in po njenem prepričanju neutemeljene interpretacije sprememb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 na hrvaških sodiščih, zaradi česar je NLB neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih.
