Evropska investicijska banka (EIB) je projekt drugi tir Divača–Koper uvrstila na seznam projektov za financiranje, so sporočili iz projektne družbe 2TDK. Tega so se razveselili tudi na infrastrukturnem ministrstvu. »Zadnje tedne so predstavniki našega in finančnega ministrstva in drugih deležnikov ter vodstvo družbe 2TDK kot investitor projekta veliko časa namenili pogovorom s predstavniki EIB, kar je očitno obrodilo sadove. Odločitev sicer še ni dokončna, vendar uvrstitev na seznam EIB pomeni, da je tudi banka prepoznala kakovost in pomen tega projekta, kar sem ves čas verjela in pričakovala,« je dejala ministrica Alenka Bratušek. A ni še čas za odpiranje penine.
EIB: Čas za neodvisno analizo
»Projekti, predloženi EIB in njenim organom odločanja v odobritev, so predmet neodvisne analize, ki jo opravijo naše tehnične službe. Med tem postopkom banka uporablja informacije, ki so jih zbirali partnerji projekta, kot so predlagatelj, posojilojemalec ali finančni upravičenec,« so za Dnevnik pojasnili v EIB.
EIB je torej projekt res uvrstila na seznam projektov za financiranje, toda s seznama je tudi jasno razvidno, da projekt še ni bil ovrednoten in ocenjen. »Uvrstitev projekta na seznam ne zavezuje banke k njenemu financiranju,« jasno določajo pravila EIB. Šele ko bo upravni odbor projekt ocenil in ga tudi odobril, bo banka odobrila posojila in v nadaljevanju pripravila finančno pogodbo. Šele v tistem trenutku bo imel projekt status »podpisano«. In tedaj bo resnično čas, da državni funkcionarji odprejo penino. Projekt drugi tir Divača–Koper ima trenutno status »v ocenjevanju«. O vlogi družbe 2TDK bo upravni odbor banke odločal šele aprila.
Intenzivno lobiranje
Do takrat pa bodo, predvidoma, intenzivno lobirali slovenske uradne institucije ter tudi tisti, ki želijo projekt preprečiti. Med slednjimi naj bi bili po naših neuradnih informacijah tudi sosednji državi Avstrija in Italija, ki ne želita, da bi Slovenija odpravila ozko grlo med Divačo in Koprom, saj bi s tem transportne tokove preusmerila z njunega ozemlja. Italija bi to občutila predvsem v količini tovora v pristanišču Trst, Avstrija pa neposredno na transportnih poteh, torej na avstrijskih cestah in železnicah.
Hkrati zoper Slovenijo lobirajo tudi njeni državljani. Tako je pobudnik dveh referendumov Vili Kovačič kar dvakrat pisal predsedniku EIB Wernerju Hoyerju. »Mednarodna razsežnost projekta je velika, zato upam, da ga bodo z mednarodnimi ukrepi ustavili,« je ob tem dejal Kovačič. Na Dnevnikovo prošnjo, kako komentirajo tovrstna pisma Vilija Kovačiča in njegove ekipe, se v EIB niso odzvali. So pa dejali, da načeloma EIB »pripisuje velik pomen povezovanju s civilno družbo in vzpostavljanju odnosov z njenimi predstavniki.«
2TDK je sicer na EIB konec lanskega maja posredovala vlogo za odobritev 250 milijonov evrov posojila. Med lanskim oktobrom in januarjem letos so med EIB in 2TDK potekala pogajanja. Iz EIB so sporočili, da še vedno sodelujejo s slovensko vlado ter z nosilcem projekta v Sloveniji, »da bi zagotovila, da projekt izpolnjuje standarde banke«.
V investicijskem programu projekta drugi tir so med predvidenimi viri financiranja poleg posojila mednarodnih finančnih institucij in SID banke (skupaj približno 250 milijonov evrov) še kapitalski vložek Slovenije in nemara tudi Madžarske (skupaj približno 400 milijonov evrov), nepovratna evropska sredstva (250 milijonov evrov) in posojilo komercialnih bank (167 milijonov evrov).
