V posavskih občinah odločno nasprotujejo predlagani državni strategiji razvoja intenzivne medicine, ki med drugim Splošno bolnišnico Brežice, edino v Posavju, opredeljuje kot lokalno in ne regionalno. Po mnenju direktorice bolnišnice Anice Hribar bi to za bolnišnico pomenilo manj kadra in manj denarja, posledično pa bistveno slabšo oskrbo pacientov Posavja na sekundarni ravni.
»Za občino Brežice in celotno Posavje je tak načrt nesprejemljiv. Poleg tega v nobenem zakonu ni določeno, kaj naj bi lokalni status bolnišnice sploh pomenil. Kot mi razumemo strategijo, gre za krčenje programov in na dolgi rok sistematično onemogočanje dodatnega razvoja,« pravi brežiški župan in predsednik sveta regije Ivan Molan.
»Še bolj nas skrbi, da se to dogaja že več let, kajti brežiška bolnišnica je ena redkih, ki praktično ni dobila skoraj nobenih sredstev ne za pokritje nujnih obveznosti ne za dodatne programe, še manj za investicije.« Zato poziva ministrstvo za zdravje, naj ponovno temeljito premisli o omenjeni strategiji.
»Zdravnika potrebujemo ves čas, ne le osem ur na dan«
Na zdravstvenem ministrstvu so sicer včeraj pojasnili, da so informacije, ki se pojavljajo v javnosti, da naj bi nekatere bolnišnice iz regionalnih postale lokalne, neutemeljene, saj se sklicujejo na nedokončano delovno verzijo dokumenta, ki je še vedno v fazi nastajanja.
Posavski župani, ki so se ta teden sestali na seji sveta regije z namenom, da se uskladijo pred današnjo izredno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo in pripravijo skupne sklepe, usklajeno zagovarjajo interes razvoja brežiške bolnišnice, ki jo obiskujejo ne le Posavci, ampak tudi bolniki od drugod.
Kot pojasnjuje Hribarjeva, strategija prinaša bolnišnici predvsem manj kadra za intenzivno oskrbo pacientov. »Predvideva zagotavljanje zdravnika osem ur dnevno, ostalo pa pripravljenost na domu, kar je za organizacijo dela v naši bolnišnici nesprejemljivo. Tega zdravniki ne bodo počeli. Zdravnika potrebujemo ves čas glede na to, da imamo kirurški oddelek, urgentni center, interni oddelek, ki so največji uporabniki intenzivne medicine. Ob taki spremembi področja intenzivne medicine bodo naši zdravniki odšli drugam in bomo v Posavju ostali brez njih.« Podobni ukrepi naj bi doleteli še ptujsko in trboveljsko bolnišnico.
V brežiški bolnišnici, ki zaposluje 355 ljudi, od tega 60 zdravnikov, delujejo interni, kirurški, pediatrični in porodniško-ginekološki oddelek. Kot poudarja Hribarjeva, intenzivna medicina v njihovi bolnišnici deluje kot intenzivna terapija in ne kot intenzivna nega, oddelek pa je lani beležil 40 let dela. »Brez intenzivne medicine ne morejo funkcionirati niti drugi naši oddelki. Zato krčenje enega sektorja pomeni slabitev celotne bolnišnice.«
Bolnike iz Novega mesta, Celja in Ljubljane pošiljajo v Brežice
Strategija po njenih besedah tudi predvideva, da bi paciente, ki potrebujejo oskrbo, daljšo od 24 ur, premestili v drugo bolnišnico. »Toda to brez predhodne razširitve intenzive v splošni bolnišnici Novo mesto in na UKC Ljubljana ne bo mogoče.« Kot pravi, že zdaj zaradi prezasedenosti paciente z intezivnih oddelkov v novomeški in celjski bolnišnici ter z UKC Ljubljana pošiljajo v Brežice. Brežiška bolnišnica tako resno razbremenjuje intenzivne oddelke v večjih ustanovah.
»Strategija ne opredeljuje, kam in na kakšen način naj bi paciente premeščali. To je za našo bolnišnico nesprejemljivo, saj imamo dokaj slabe izkušnje s premeščanjem pacientov na kateri koli ravni v državi.« Kot dodaja Hribarjeva, zdravijo tudi mnoge bolnike, ki realno sodijo na terciarno raven, premeščajo pa le tiste, ki potrebujejo posebno opremo ali terapijo, s katero v bolnišnici ne razpolagajo.
Brežiška bolnišnica ob tem še vedno računa na ureditev oddelka intenzivne terapije v stavbi urgentnega centra, kjer naj bi bilo glede na normative šest bolniških postelj. Načrt razvojnih programov je predvideval izvedbo 1,8 milijona evrov vredne naložbe že v lanskem letu. Kot pravi Hribarjeva, zdaj čakajo na rebalans proračuna in verjamejo, da bodo sredstva na državni ravni vendarle zagotovljena.
