V brežiški splošni bolnišnici si bodo odslej lahko porodnice privoščile tudi nadstandardno oskrbo. Na ginekološko-porodnem oddelku so namreč nekdanjo bolniško sobo ter prostor, prej namenjen osebju bolnišnice, preuredili v nadstandardni sobi, namenjeni porodnicam, ki si želijo po porodu več zasebnosti oziroma si želijo v sobi bivati skupaj s partnerjem. Ta bo moral za tovrstno »storitev« odšteti okoli 50 evrov.
Po besedah predstojnice oddelka Nataše Kočnar bodo tako ženske rojevale v prijetnejših prostorih in bolj domačem okolju. »Ženska lahko pride s partnerjem, doulo, rojeva z našo babico tudi brez pomoči zdravnika, če porod poteka normalno,« pravi. »Porodi v takšnem, bolj domačem okolju, v katerem se porodnice bolje počutijo, so danes zelo zaželeni. Zato smo se tudi odločili za ureditev takšnih sob.« Kot pravi, je med ženskami vse več povpraševanja po bolj individualni oskrbi in pomoči. »Želimo jim v čim večji meri omogočiti, da rodijo tako, kot si želijo same, seveda če stroka presodi, da je to mogoče.«
Manj porodov kot prejšnja leta
V lanskem letu so v brežiški porodnišnici našteli 450 porodov, kar je sicer nekoliko manj od povprečja v zadnjih letih, to je 500 porodov. Kot dodaja Kočnarjeva, mamice s težavami v nosečnosti oziroma tiste, ki se jim obeta težji ali pa prezgodnji porod, običajno premestijo v ljubljansko porodnišnico. Sicer pa so trend upadanja rojstev tudi lani ugotovili po vsej Sloveniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v lanskem letu v slovenskih porodnišnicah našteli 19.123 porodov, kar je skoraj 600 manj kot leta 2017.
Brežiška naložba je bila vredna 46.000 evrov, bolnišnica jo je izpeljala skupaj z donatorji iz lokalnega okolja, sama pa je prispevala 80 odstotkov sredstev. Kot pojasnjuje direktorica bolnišnice Anica Hribar, so sicer prenovo ginekološko-porodnega oddelka začeli že konec leta 2017, ko so kupili nov ultrazvočni aparat, prenovili porodno sobo in nabavili tudi novo opremo. Za vse skupaj so odšteli 85.000 evrov.
Po besedah Hribarjeve trenutno s pomanjkanjem kadra na omenjenem oddelku kot tudi nasploh v bolnišnici nimajo večjih težav. Med 355 zaposlenimi je 39 zdravnikov specialistov, imajo tudi 25 specializantov, ki pa specializacijo trenutno opravljajo v drugih ustanovah. So pa lansko leto zaključili v rdečih številkah, vendar bo izguba, kot vse kaže, nižja od načrtovanih 444.000 evrov, dodaja Hribarjeva.
Kot pravi, jim največje težave pri poslovanju v zadnjih letih povzročajo dogovori na nacionalni ravni, ki jim povišujejo stroške plač, ta povišanja pa nato niso zajeta v cenah storitev, ki jih plača zdravstvena zavarovalnica. »K sreči so se cene storitev v lanskem letu povišale za pet odstotkov, kar nas nekoliko rešuje in nam omogoča lažje poslovanje,« dodaja. Nekoliko daljše čakalne dobe imajo predvsem na kardiologiji, ortopediji, nevrologiji, zato si v letošnjem letu obetajo nekaj dodatnih programov na teh področjih.
