Skorajda ni leta, da prebivalci Kostanjevice na Krki ne bi črpali vode iz svojih hiš ali pa vsaj s strahom zrli v strugo narasle Krke. Direkcija Republike Slovenije za vode je Kostanjevico prepoznala kot eno najbolj poplavno ogroženih območij ter jo kot edino slovensko območje vključila v mednarodni projekt Donavske poplavne ravnice (Danube Floodplane).
Po besedah direktorja direkcije Tomaža Prohinarja želijo s projektom, v katerem sodeluje 22 partnerjev iz desetih držav, zmanjšati poplavno ogroženost z obnovo naravnih poplavnih površin vzdolž Donave in pritokov.
Projekt je vreden 3,7 milijona evrov in je v 85 odstotkih financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj, delež direkcije je nekaj manj kot 280.000 evrov, Kostanjevica pa je eno od šestih pilotnih območij vzdolž celotnega Podonavja.
Kostanjevica med prioritetami
»S projektom zagotavljamo veliko sinergijo med ohranjanjem naravnih poplavnih površin in zmanjševanjem poplavne ogroženosti na eni strani ter izboljševanjem in ohranjanjem dobrega ekološkega stanja voda in narave na drugi. Gre za pomembne sinergijske učinke,« pravi Prohinar.
V okviru projekta, ki traja do novembra 2020, bodo skupaj s partnerji do poletja pripravili idejne rešitve za ureditev kostanjeviškega območja, s čimer bi ponovno oživili poplavne površine na območju Krakovskega gozda in Šentjernejskega polja.
»Ko bodo ukrepi ovrednoteni, bomo investicijo uvrstili med prioritetne načrte. Možnih ukrepov je več. Najprej je treba določiti, kje točno bodo poplavna območja. Nato je treba izvesti konkretne ukrepe, da se bo voda ob viških dejansko preusmerjala na območje Krakovskega gozda in Šentjernejskega polja, se tam zadržala, da mine poplavni val, in nato kontrolirano odtekla nazaj v vodotoke. Verjetno bo šlo za kakšne prepuste pod cestami, vzpostavitev kanalov, ki bodo preusmerjali to vodo, in podobno,« pojasnjuje Prohinar.
Sam ukrep ohranjanja poplavnih površin sicer sodi v načrt upravljanja voda, kar je tudi ena temeljnih podlag za delo direkcije in eden od osnovnih razlogov, da so se pridružili projektu, dodaja.
»Zavedamo se, da obravnavana problematika zajema širok spekter področij in da z vsebino trčimo ob cel kup drugih dejavnikov, kot so prebivalstvo, kmetijstvo, ribištvo in vse druge poslovne dejavnosti na območju. Zato je ključno, da so načrtovani ukrepi usklajeni z vsemi deležniki.«
Dvignili cesto, a zaprli prelivanje vode
Kostanjeviški župan Ladko Petretič pravi, da je že več let opozarjal pristojne, da je treba viške vode nekako speljati na območje Krakovskega gozda.
»Veliko stvari smo s pomočjo pristojnega ministrstva in direkcije v zadnjih letih na reki Krki že uredili, denimo očistili del struge in vodotokov, a dela je treba nadaljevati. Zato bom prosil za čimprejšnji sestanek z ministrom za okolje, da se lotimo čiščenja struge Krke do izliva.«
Petretič je ob tem izpostavil območje Koprivnika, kjer je bila cesta dvignjena za 80 centimetrov ravno na območju, kjer se voda preliva v Krakovski gozd in tamkajšnje vodotoke. »Toda ko voda pride do ceste v Koprivniku, je Kostanjevica že pod vodo in razlivne površine nimajo nobene funkcije. Pretoki pod cesto očitno niso ustrezno urejeni.«
