Leben je v uvodnem nagovoru na posvetu, ki sta ga pripravila državni svet in okoljsko ministrstvo, na mizo dal nekaj možnih rešitev. Jasno se je zavzel za to, da se s poletjem zniža prag za plačevanje embalažnine s 15 ton odpadne embalaže letno na ničlo. »Jasno moramo vedeti, da moramo za tisto, kar damo na trg, odgovarjati,« je dejal Leben. Se pa je zavzel za uvedbo meje, do katere bi zavezancem država poenostavila poročanje o dani embalaži na trg. Leben je prepričan tudi, da je Slovenija dovolj majhna, da bi zanjo zadostovala samo ena družba za ravnanje z odpadki. Izrekel pa se je tudi za odprtje razprave o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji. »Rad bi končno prišel do tega, da rečemo da ali ne,« je dejal. Zaveda se težavnosti umeščanja tovrstnega objekta v prostor, a je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni dialoga in odločitve. Bi pa moral biti tak objekt neprofiten, je še dodal. Vse možnosti so sicer še odprte, je dejal Leben. »Skupaj moramo najprej identificirati, kje smo, ko bomo prišli do podrobnega pisanja posameznega člena, pa bomo s posamičnimi deležniki rešitve še izpilili,« je pojasnil v izjavi za medije. Želi si sicer, da bi bil do poletja zakon sprejet na vladi.
V prvi fazi spreminjanja zakona o varstvu okolja je medtem Leben napovedal ureditev področja sanacije degradiranih območij in stečajev povzročiteljev onesnaženja. Poudaril je, da potrebujemo podlage in finančna sredstva za reševanje nastalih izzivov, predlagal bo tudi namenski sklad za sanacijo degradiranih območij. Leben se je izrekel za dialog, a spomnil, da vseh interesov ne bo mogoče vključiti v en zakon. Izrazil je še prepričanje, da je mnogim trn v peti, ker po dolgih letih zatišja na okoljskem ministrstvu odpira zahtevna področja. A tem odgovarja: »Ne bom se dal, ne bom pokleknil. Nadaljeval bom z urejanjem tega področja, z odpadki, ki so v Sloveniji velik biznis, vztrajal bom proti frackingu v Sloveniji, zahtevam, da se kanalizacija gradi v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, in še bi lahko našteval.«
Da državni svet ne beži pred težkimi vprašanji, je poudaril tudi predsednik soorganizatorja posveta Alojz Kovšca. Izrazil je veselje, da po lanskih interventnih ukrepih na področju odpadkov sedaj zadeve rešujemo tudi sistemsko. Med drugim se je zavzel za uravnoteženo porazdelitev odgovornosti med deležniki, saj v sedanjem sistemu komunale denimo nosijo precej več odgovornosti kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Potrebna infrastruktura za obdelavo podatkov
Spomnil je tudi, da se nastajanju odpadkov kljub trudu ne bo mogoče povsem izogniti, zato potrebujemo infrastrukturo za njihovo obdelavo, sicer bomo talci akterjev iz tujine. Glede sežigalnice se je vprašal: »Če je uspelo Dunaju, zakaj ne bi tudi nam?« Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je med drugim izpostavila potrebo po enostavnem ter stroškovno učinkovitem sistemu. Pozvala je k temu, da nova ureditev ne ubije gospodarskega dela sistema.Predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije in prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar je posvaril pred kopiranjem rešitev iz tujine. »Ne smemo pozabiti, da ima Slovenija le dva milijona prebivalcev,« je izpostavil in dejal, da pri nas ekonomija obsega ne more podpirati enakih podpornih in nadzornih sistemov, kot denimo v Nemčiji in v Franciji. »Pri nas je verjetno smiselno razmišljati o poenostavitvi sistema in eni družbi za ravnanje z odpadki,« je dejal.
Direktor družbe Simbio Marko Zidanšek je izpostavil dobre izkušnje širše celjske regije s termično obdelavo odpadkov. Ta ne zmanjšuje reciklaže, emisije so nadzorovane in podatki o njih dostopni tudi prebivalcem. »Gre za stroškovno učinkovit center, tako za cene zbiranja, obdelave in predelave kot za končne gospodinjske uporabnike,« je še dejal in dodal: »Ni treba na Dunaj, samo do Celja je treba.« Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so se sicer zavzele za ohranitev svojega položaja in vzpostavitev t. i. klirinške hiše, ki bi bdela nad celotnim sistemom. Njihovi predstavniki so izpostavljali tudi, da v Sloveniji sploh nimamo natančnih podatkov o količini odpadkov, kar onemogoča učinkovito odzivanje. Predstavniki civilne družbe so izražali pomisleke do vzpostavljanja sežigalnic po Sloveniji, predstavniki kmetov pa so opozorili, da bi lahko stroški plačevanja embalažnine pri večini presegli same prihodke države iz tega naslova.
Današnji posvet je prvi v vrsti javnih posvetov, ki jih ob snovanju sprememb zakona o varstvu okolja pripravlja okoljsko ministrstvo. Skupno se bo do pomladi zvrstilo pet takšnih posvetovanj. »Skupaj z deležniki - podjetji, poslovneži, različnimi institucijami - se moramo odkrito pogovoriti, kje je zakonodaja šibka in kako naprej,« je dejal Leben.
