Zaradi ruskih kršitev so ZDA v začetku februarja ob podpori zaveznic napovedale odstop od pogodbe INF, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Rusija krši pogodbo z razvojem in nameščanjem raketnega sistema, ki ima lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa, že ves čas opozarjajo v Natu.
Odstop ZDA od pogodbe se bo udejanjil čez šest mesecev in to je zadnja priložnost za Rusijo, da ravna odgovorno, je danes v Bruslju znova pozval generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg ob predstavitvi tem zasedanja obrambnih ministrov. »Obenem načrtujemo vse potrebno za svet brez pogodbe INF,« je izpostavil Stoltenberg. Obrambni ministri bodo po njegovih besedah razpravljali o tem, kako naj se Nato prilagodi svetu z več ruskimi raketami.
Generalni sekretar niti tokrat ni želel govoriti o podrobnostih, poudaril je le, da bo Nato ukrepal usklajeno, odmerjeno in obrambno. »Ne nameravamo nameščati novih jedrskih raket na tleh Evrope,« je zatrdil. Nato ne želi nove oborožitvene tekme, saj ta ne bi bila v nikogaršnjem interesu, je še ponovil generalni sekretar.
Pomembna tema tega dvodnevnega zasedanja bo tudi vprašanje pravične delitve bremen oziroma obrambnih izdatkov. Vse članice so posredovale načrte za dosego cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024, večina naj bi jih po Stoltenbergovih besedah po načrtih ta cilj dosegla. Na zasedanju bodo pregledali napredek pri uresničevanju treh ključnih obrambnih ciljev: cilja dveh odstotkov, cilja, da se petina obrambnega proračuna nameni za razvoj zmogljivosti, ter cilja krepitve sodelovanja v operacijah in misijah. Uresničevanje vseh treh ciljev se po Stoltenbergovih ocenah izboljšuje. Od leta 2016 so evropske zaveznice in Kanada za obrambo namenile 41 milijard ameriških dolarjev več, ocenjuje se, da se bo ta številka v naslednjem letu zvišala na sto milijard. Slovenija naj bi v tem letu dosegla 1,1 odstotka BDP za obrambo, nato pa obrambna sredstva povečevala po 0,1 odstotne točke letno, vse do leta 2024, ko bi tako prišla do 1,5 odstotka BDP za obrambo.
Obrambni ministri bodo razpravljali tudi o izvajanju pobude za izboljšanje pripravljenosti Nata, ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj. Prav tako bodo obravnavali Natove misije in operacije v Afganistanu, Iraku in na Kosovu. V povezavi s Kosovom je Stoltenberg dejal, da bodo pregledali raven podpore za kosovske varnostne sile po spremembi njihovega mandata.
Po podpisu protokola o pristopu Makedonije k Natu minuli teden bo na zasedanju tokrat prvič sodelovala makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska. »Bodoča republika Severna Makedonija sedaj ima svoj sedež za Natovo mizo,« je poudaril generalni sekretar. S podpisom pristopnega protokola se je začel proces ratifikacije, ki naj bi trajal približno leto dni. Ko bodo pristopni protokol ratificirale vse zaveznice, bo Makedonija postala polnopravna članica Nata.
