Zaradi kitajskega programa modernizacije vojske, ki vključuje tudi razvoj težko zaznavnih hipersoničnih raket, je Washington zaskrbljen in je okrepil vlaganje v obrambo. ZDA so lani obrambi namenile 53,4 milijarde dolarjev več kot leta 2018. To je sicer toliko kot skoraj celotni proračun za obrambo Velike Britanije.
Tako Kitajska kot ZDA sta dvignili obrambne izdatke za 6,6 odstotka. V Aziji so sicer v zadnjem desetletju v povprečju povečali obrambne izdatke za 50 odstotkov, čemur botruje predvsem vedno višji bruto domači proizvod.
V Evropi so lani v povprečju za obrambo namenili 4,2 odstotka več kot leto prej. Je pa Evropa s tem prišla na enako raven kot leta 2008, v času preden je finančna kriza posegla po obrambnih izdatkih, še opozarjajo v poročilu, ki so ga objavili pred današnjim začetkom münchenske varnostne konference. Evropske članice zveze Nato so v zadnjih letih okrepile svoje izdatke, da bi s tem zadovoljile tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je kritičen, da se zanašajo na ZDA in ne prispevajo dveh odstotkov BDP za obrambo.
Nemčija je lani okrepila svoje obrambne izdatke za 9,7 odstotka v primerjavi z letom 2018. Skupno pa je izdatek še vedno pod dvema odstotkoma BDP. Cilj je doseglo le sedem članic Nata: Bolgarija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Velika Britanija.
