Podobno kot njegov predhodnik Franc Kangler se je tudi bivši mariborski župan Andrej Fištravec označil kot žrtev političnega pregona. Fištravca in Kanglerja druži to, da učinkovito odbijata tožilske očitke zoper sebe.
Petnajstmesečno pogojno zaporno kazen s triletno preizkusno dobo je v svoji sklepni besedi v četrtek predlagala mariborska okrožna tožilka Katja Arnuš. Slabo uro kasneje sta Andrej Fištravec in Marko Žula z mariborskega okrožnega sodišča odkorakala brezmadežna. Predsedujoča sodnica Andreja Lukeš je namreč podvomila o njuni krivdi in ju je zato oprostila očitka, da sta trikrat zlorabila svoj uradni položaj na Mestni občini Maribor. Arnuševa je nemudoma napovedala pritožbo.
Njena obtožnica se je nanašala na sporni občinski zaposlitvi Igorja Petelina in Patricije Jankovič v letih 2013 in 2014. Po prepričanju tožilstva sta Fištravec in Žula v sostorilstvu trikrat zlorabila uradni položaj, s tem, ko sta omenjenima pridobila nepremoženjsko korist, saj naj bi ju v nasprotju s predpisi zaposlila na občinski delovni mesti, na katerih sploh nista opravljala predvidenega dela. Kaznivo naj bi bilo tudi to, da sta Petelinu uredila še sklenitev podjemne pogodbe za opravljanje dela, ki ga je opravljal že sicer v okviru zaposlitve.
Razsodila v skladu z načelom »in dubio pro reo«
Po obširnem dokaznem postopku je sodnica prišla do sklepa, da obtožena nista kaznivo kršila zakonodaje. Pogodbe z Jankovičevo in Petelinom so bile sklenjene po običajnih postopkih. Obenem Jankovičeva in Petelin nista ničesar pridobila z občinsko zaposlitvijo, je verjela sodnica.
Ključna okoliščina oprostilne sodbe je bila po oceni Lukeševe tista, da tožilki ni uspelo dokazati naklepa, torej da sta Fištravec in Žula zlorabila svoj položaj zato, da bi naklepno pridobila korist nekdanjima svetovalcema. »Obtožena sta dejanja storila v želji po izboljšanju razmer na občini,« je nasprotno trdila sodnica. Zato je v skladu z latinskim načelom »in dubio pro reo«, po slovensko v dvomu za obtoženca, oprostila Fištravca in Žulo, stroški sodnega postopka pa bodo v primeru pravnomočnosti izrečene sodbe obremenili državni proračun.
Tožilka je v svoji sklepni besedi obširno nizala kršitve zakonodaje, ki se naj bi pripetile zaradi spornih zaposlitev na delovni mesti, ki jih Petelin in Jankovičeva nista zasedala, saj sta dejansko službovala v županovem kabinetu. Fištravec in Žula naj bi tudi opustila načelo gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi in naj bi postopala v nasprotju z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Za Jankovičevo sta celo pristopila k spremembi sistemizacije delovnih mest v mestni upravi, je očitala tožilka. Zgolj z zaposlitvijo Petelina naj bi občina utrpela več kot 3100 evrov škode, je trdila.
Fištravec: Nisem pravnik in se tukaj ne znajdem
Tožilstvo ni dokazalo krivde obtoženih, še zlasti ni dokazov o tem, da naj bi dejanja storila naklepno, zato da bi pridobila (ne)premoženjsko korist, je vztrajala obramba. Zaposlitvi sta bili ustrezni, običajni, brez posebnosti in nepravilnosti. »Če poslušam tožilko, sem kriv, če poslušam obrambo, nisem kriv, vsi pa se sklicujejo na iste zakone,« je dejal Fištravec. »Nisem pravnik in se tukaj ne znajdem. Vem, da je bilo obdobje, ko sem začel županovati, težavno, potreboval sem dodatno pomoč, kako je bilo to izpeljano, pa ni bilo v moji moči. Res da župan na koncu podpiše, a jaz sem moral zaupati najožjim sodelavcem. Ne počutim se krivega in menim, da se bo to tudi izkazalo.«
Zelo dolga in obširna je bila sklepna beseda Žule, ki je zdaj zaposlen v Domu upokojencev Ptuj. Vztrajal je, da je nedolžen, saj ni imel motiva, da bi naklepno zlorabil svoj direktorski položaj. Tudi on je opominjal na težavne razmere, ko je Fištravčeva ekipa prevzela oblast. »Delo direktorja občinske uprave je bilo pomembno, opravljal sem ga častno in rad se bom spominjal tega časa. Čeprav sem zatem postal direktor Nigrada, je bil to vrhunec moje kariere,« je dejal Žula.
