Iz Postojne so včeraj na ministrstvo za obrambo znova poslali jasen signal, da zahtevajo takojšnje zaprtje vojaškega vadišča na Počku. Poleg tega zahtevajo, da se odpovejo vse predvidene, napovedane in nenapovedane vojaške vaje. Država je namreč čakala njihovo odločitev, ali so kakšne možnosti, da Poček še naprej ostane osrednje državno vadišče.
Konec decembra je prenehal veljati državni prostorski načrt za vadišče Poček, občina Postojna pa je enostransko odpovedala dogovor z državo o uporabi omenjenih zemljišč za namene vojaškega poligona. Zgodilo se ni še nič. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Aleš Sila je potrdil, da vojaške vaje na Počku še vedno potekajo in da država z danes na jutri Počka ne bo zapustila, saj je vendarle lastnica tamkajšnjih zemljišč in ima za to uporabno dovoljenje. Nadaljevanje dejavnosti potrjujejo tudi domačini in znova opozarjajo, da vaje še vedno potekajo krepko čez dogovorjeno deseto uro zvečer. Postojnski župan Igor Marentič se zato zaveda, da se danes kljub sprejetju rigoroznega sklepa verjetno ne bo zgodila še nobena sprememba. Iz letošnjega načrta vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki čaka na sprejetje pri vladi, je razvidno, da je na Počku letos že predvidenih pet mednarodnih in večjih vojaških vaj.
Selitev drugam?
Na ministrstvu za obrambo se sodeč po izjavah ministra Karla Erjavca počasi vendarle zavedajo, da so v Postojni nezaželeni, zato že razmišljajo o alternativah.
»Ne želimo namreč v okolje, kjer Slovenska vojska ni dobrodošla. Gre za našo vojsko, ki brani naše državljane, zato bomo pač iskali območja, kjer bo prijazno sprejeta,« je pred časom dejal obrambni minister Erjavec. Pojasnil je, da se bo država Počku kot osrednjemu vadišču odpovedala tudi, če se pri pripravi novega državnega prostorskega načrta izkaže, da bi bili zaradi delovanja vojske ogroženi vodni viri.
Kam bi lahko selili osrednje vadišče, na ministrstvu za obrambo še ne želijo razkrivati, je pa nekatere morebitne lokacije včeraj razkril postojnski župan Marentič. Na sestanku pri ministru Erjavcu je izvedel, da bi to lahko bila Bač ali Kočevski rog, težko oborožitev pa bi država lahko selila na Madžarsko, kjer že zdaj opravlja nekatere vaje. Da bi največje vaje lahko izvajali v tujini, je potrdil tudi Erjavec.
Vodni vir le eden
Postojnčane pri Počku najbolj skrbi, kako tamkajšnja vojaška dejavnost vpliva na njihove vodne vire in pitno vodo. Ocena, kako močno vojaško vadišče ogroža vodni vir, iz katerega se napaja Postojna, je zgovorna. Pripravili sta jo raziskovalki z inštituta za raziskovanje Krasa Janja Kogovšek in Metka Petrič in ugotovili, da analize tal na vadišču Poček kažejo preseženo vrednost težkih kovin nad predpisanimi normativi predvsem na poligonih za metanje ročnih bomb, na območju uničevanja razstreliva, najbolj pa na pehotnem strelišču. Krom, arzen, nikelj, kadmij, cink in kobalt so presegali mejne emisijske vrednosti. Svinec in baker sta povsod presegla opozorilno vrednost, na nekaterih tudi kritično emisijsko vrednost.
»Povišane koncentracije teh kovin v sedimentih Malenščice kažejo na vpliv vadišča na vodni vir. Nevarnost pomenijo tudi netopni naftni derivati, toluen in ksilen,« sta jasni raziskovalki. Čeprav v dosedanjih vzorčenjih vode omenjene težke kovine niso presegle mejnih vrednosti, svarita, da lahko v prihodnje ta onesnaževala zaradi sprememb v tleh ali pojava novih snovi začnejo hitreje pronicati do vodnega vira in da takrat tega v procesa na kraških tleh ne bo več mogoče ustaviti. Pravočasnega ukrepanja ne bi omogočil niti zelo dober monitoring, menita. In kar je najpomembnejše: nadomestnega vodnega vira Postojnčani nimajo.
Vodo bi zaščitili z zakonom
Na občini zdaj sami pripravljajo zakon o zaščiti vodnega vira Malni, ki ga napaja Malenščica, in je, kot pravijo, v sklepni fazi. Ko bo pripravljen, ga bodo vložili v obravnavo v državni zbor. Medtem pa tudi na ministrstvu za obrambo čakajo dokončno poročilo o presoji vplivov na okolje, ki bo na koncu eden osrednjih jezičkov na tehtnici, ali bo Poček ostal, ostal le še kot manjše vadišče ali pa morda celo nekoč zaprl svoja vrata.
