Ministrstvo za obrambo je na vrhovno sodišče vložilo predlog za dopustitev revizije na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča. To je v tožbi vojaka zoper obrambno ministrstvo odločilo, da je pri izplačilih solidarnostne pomoči in jubilejnih nagrad nedopustno razlikovati med člani sindikatov in preostalimi zaposlenimi.
Ministrstvo se v svojem predlogu sklicuje na 224. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da se lahko »v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank«. Prav tako pa tudi na dejstvo, da se niti prvostopenjsko niti drugostopenjsko sodišče nista opredelila o pomenu oziroma posledicah tega člena, s čimer naj bi sodišči kršili njihovo pravico do izjave – konkretno ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pritožbe.
Sklicevanje na ustavno pravico do izjave po besedah Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete pomeni, da na ministrstvu menijo, da jim je bila na sodišču kršena pravica do poštenega postopka. Sam se o tem ne more opredeljevati, prepričan pa je, da je 224. člen zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča razlikovanje med člani sindikatov in preostalimi zaposlenimi, formalno in ustavnopravno zelo sporen, zlasti v javnem sektorju. Ustavno sodišče je marca 2016 zahtevo za presojo ustavnosti, ki jo je vložilo več sindikatov, sicer zavrglo, češ da privilegij za člane sindikatov ne ogroža pravic preostalih delavcev.
Višje pomoči samo za sindikate podpisnike aneksa
Kot smo že poročali, je višje delovno in socialno sodišče razsodilo, da je bil aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga tedanja Janševa vlada in sindikati podpisali leta 2013, nezakonit. Kolektivne pogodbe po zakonu o kolektivnih pogodbah veljajo za vse delavce enako, ne glede na to, ali so člani sindikata ali ne, so svojo odločitev pojasnili na sodišču. Omenjeni aneks je namreč določil, da pripada članom sindikatov podpisnikov aneksa 20 odstotkov višja jubilejna nagrada in solidarnostna pomoč, hkrati pa je zanje določil tudi višji prag upravičenosti do solidarnostne pomoči. Javni uslužbenec, ki ni član nobenega sindikata oziroma je član sindikata, ki ni podpisal aneksa, je tako solidarnostno pomoč prejel le, če njegova plača ni presegala minimalne plače. Člani sindikatov, ki so podpisali aneks, pa so bili do omenjene pomoči upravičeni, če je bila njihova plača nižja od 130 odstotkov minimalne plače.
Predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak je prejšnji teden poudaril, da je sodba pravnomočna in izvršljiva, in vlado pozval, da vsem javnim uslužbencem za obdobje od 1. junija 2013, ko je prišlo do uveljavitve spornega aneksa, izplača solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade v enaki višini in na enak način, kot so jo prejeli člani sindikatov, ki so podpisali aneks. V nasprotnem primeru bodo zaposlene pozvali k uveljavljanju njihovih pravic z množičnim vlaganjem tožb.
Vlada bo morala vrniti več milijonov evrov
Kako globoko bo morala vlada seči v žep, če revizija ne bo uspešna, še ni znano. Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da je nižje solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade od junija 2013 do oktobra lani prejelo 31.632 zaposlenih, ki niso člani sindikatov, v skupni višini 21,6 milijona evrov. Ker so bile njihove solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade nižje za 20 odstotkov, bi to pomenilo, da jim mora država povrniti nekaj več kot 4,3 milijona evrov. A skupno poplačilo bo verjetno precej večje, saj višjih zneskov niso prejeli niti člani sindikatov, ki aneksa niso podpisali (Fides, sindikat zobozdravnikov Dens, Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat slovenskih diplomatov, Glosa, Sindikat poklicnih gasilcev in Sindikat vojakov Slovenije), prav tako v podatkih ministrstva za javno upravo niso upoštevane neizplačane solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade.
