Dobra stotnija francoskih državljanov med podaniki samozvane Islamske države v Iraku in Siriji je zdaj v rokah Kurdov, ki se jih hočejo znebiti, v francoski vladi pa ne vedo, kaj naj storijo z njimi, pri čemer so poseben problem otroci, ki jih je več kot polovica. Kot pravi ministrica za pravosodje Nicole Belloubet, vlada »preučuje več možnosti«. Gre za občutljivo temo in po vseh terorističnih napadih IS – najhujši je bil v Parizu 13. novembra 2015 s 137 mrtvimi – Francozi nočejo, da bi njenim nekdanjim pripadnikom dovolili vrnitev v domovino, četudi bi jih takoj zaprli. V resnici bi bilo za Francijo koristno, da bi bili njeni džihadisti v francoskih zaporih, in o tem bi morala vlada Francoze že zdavnaj poučiti.
V vrstah IS še vedno okoli 200 francoskih državljanov
Vlada je zdaj toliko bolj v zadregi, ker morebitne vrnitve tako velike skupine ni predvidela. »Nastala je nova situacija, kar je zlasti povezano z umikom ameriških sil. Tako se zdaj pripravljamo na morebitno vrnitev Francozov (nekdanjih pripadnikov IS), ki so na severu Sirije,« je pred nekaj dnevi po radiu dejala pravosodna ministrica Belloubetova. Veliko ujetih džihadistov je namreč pri Kurdih, ki pa morajo zdaj, ko se Američani umikajo, vse svoje sile usmeriti v boj proti Turčiji, zato so jim ujetniki v breme.
Francoska vlada si ne more privoščiti, da bi se nekdanji bojevniki IS, rojeni Francozi, neovirano potikali po svetu (enega so nedavno zaprli v Džibutiju), saj bi lahko proti Franciji izvajali teroristične napade. V Siriji se v vrstah IS, ki ima še nekaj malega ozemlja v puščavi ob meji z Irakom, bojuje še vedno okoli 200 Francozov.
Zaradi vse boljših odnosov s Kurdi bi sile Bašarja Al Asada lahko prevzele te jetnike in diskretno grozile s terorističnimi napadi na Francijo, ki ni naklonjena Al Asadu. Vsekakor ima režim v Damasku že nekaj takšnih francoskih državljanov, a niso tako medijsko izpostavljeni kot teh 130 pri Kurdih. Francoski džihadisti so lahko tudi v rokah Kurdov in Iraka sredstvo pritiska na Francijo. To sredstvo pritiska zelo dobro poznajo Američani in Rusi, ki zato vsakega svojega državljana iz IS, zajetega od Kurdov, Iraka ali Al Asada, takoj poberejo.
Philippe: Bolje v ječi kot razpršeni po svetu
Če ministrica ne ve, kako naprej, je bil premier Edouard Philippe glede 130 francoskih državljanov bolj jasen: »Če jih bodo Kurdi izgnali, raje vidim, da se jim sodi in so obsojeni na strogo kazen v Franciji, kot da se razpršijo po svetu in pripravljajo teroristične napade, morda tudi proti naši državi.« Francoska vlada torej spreminja stališče, potem ko se je lani zavzemala za to, da se njenim džihadistom sodi v Siriji in Iraku, kjer so storili kazniva dejanja. Najraje pa v Franciji vidijo, da so njihovi džihadisti padli v boju, nekajkrat so bili tudi žrtve francoskih specialcev, še večkrat pa ameriških brezpilotnikov s pomočjo francoskih obveščevalnih podatkov.
Večina Francozov, ki so se šli bojevat za IS, si zdaj želi biti zaprtih v Franciji. Pogosto zato, ker IS ne obvlada več večjega mesta, v katerem bi se kot tujci lahko pomešali s prebivalci. Ni jim pa tudi všeč v ujetništvu pod Kurdi, pod Al Asadom ali iraško državo.
V Franciji pa ne vedo, kaj naj naredijo z njimi, kar velja tudi za opozicijo. Nekateri na desnici menijo, da se jih ne sme spustiti v Francijo. Mladi republikanec Pierre-Henri Dumont zahteva celo njihovo likvidacijo, ker so »dvignili orožje proti Franciji«. V stranki Marine Le Pen bi se zadovoljili z odvzemom državljanstva, kot so to storili v Veliki Britaniji. Najbrž pa bo premier Philippe še naprej posnemal Nemčijo, ki jim sodi že zaradi pripadnosti IS.
