Pri tem sta pomembna dva predsednika – Lucas van Wees, predsednik Evropske kadrovske zveze (EAPM), Nizozemec po rodu, ki se je karierno kalil v Philpsu, Shellu, letalski družbi Air France KLM ter na amsterdamski univerzi, ter Gregor Rajšp, predsednik Slovenske kadrovske zveze, sicer pravnik po izobrazbi, direktor menedžmenta človeških virov in organizacije v Mercatorju. Ravno Rajšp je eden tistih ključnih posameznikov, ki je dosegel, da se je EAPM letos vendarle odločil štafeto organizacije kongresov predati Sloveniji.EAPM sicer povezuje 32 nacionalnih združenj in šteje četrt milijona članov. Zveza je bila ustanovljena leta 1962, nacionalne zveze ustanoviteljice pa so Francija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija in Švica. Države iz vzhodne Evrope so se včlanile šele po padcu Berlinskega zidu, torej po letu 1989, vključno s Slovenijo.

Lucas van Wees, kaj zaznamuje odličnega kadrovika?

Verodostojnost, usmerjenost v prakso, zavedanje posledic svojega delovanja in sposobnost refleksije.

Ali se te kompetence spreminjajo?

Se, močno. Kadrovska funkcija je bila v preteklosti pretežno administrativne narave.

Koliko članov je v evropskem stanovskem združenju, ki ga vodite?

Naša asociacija združuje 250.000 kadrovskih strokovnjakov, ameriška asociacija 300.000, svetovna kadrovska zveza World Federation of People Management Associations (WFPMA) pa 600.000. To so povedne številke, ki kažejo na težo razvoja kadrovske prakse – v svetovnem merilu je torej zgolj 50.000 članov iz ostalih delov sveta.

Nekoč ste dejali: »Evropski način dela z ljudmi temelji na edinstveni zgodovinsko in kulturno pogojeni izkušnji.« Kakšna je?

Vsi prebivalci naše celine delimo enak zgodovinski spomin, delimo si tudi prihodnost. Evropa zaseda v svetu posebno mesto. Tradicija humanizma in demokracije je ključna osnova za razvoj naših institucij. Kakovost življenja, trajnostni razvoj, enakost in občutek za skupnost so temeljne evropske značilnosti. Evropa je ravno zato še vedno dokaz upanja v človečnost in kraj, kjer bi rado živelo veliko ljudi. V tej tradiciji je zakoreninjena tudi naša, torej kadrovska stroka.

Kaj jo zaznamuje?

Evropske države imajo bolj vključujoč pristop do številnih izzivov, zlasti kadar je v igri razporeditev bogastva. Tudi evropsko razumevanje kakovosti življenja je drugačno od denimo ameriškega. Naš mala celina je prestala uničujoče vojne, vendar smo bili sposobni preseči nasprotja. Razumevanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti je naša glavna sila v svetovni ekonomiji. Naš odnos, ki ga lahko označimo celo kot »mehko moč« nasproti ostalim velesilam, ki igrajo trdo igro. V Evropi opažam, da so na lestvicah najsposobnejših tiste družbe, ki temeljijo na delitvenem modelu, ki torej promovirajo transparentnost, vključevanje in učinkovitost. Ta koheziven pristop, kjer vedno večjo veljavo dobiva odgovor na vprašanje, kaj podjetja prispevajo ne le svojim najožjim deležnikom, pač pa kaj dobrega delajo za družbo kot celoto.

Prizadevate si za vpeljavo mednarodnega dneva HR. Zakaj in kdaj ga bomo slavili?

Najverjetneje bomo prvi mednarodni dan, posvečen kadrovski praksi, slavili letos, in sicer 20. maja. Gre za poklon pomembnemu doprinosu kadrovske stroke kot ključnemu partnerju v procesu transformacije organizacij v prihodnosti.

Kakšna pa bo prihodnost dela?

Krepila se bo konvergenca tehnologije v številnih vidikih življenja. To bo pripeljalo do novih vedenjskih vzorcev in spoznanj, ki bodo vodila k novim modelom poslovanja in novim modelom služenja prihodkov.

Manj služb, a še vedno dovolj dela?

Zaradi demografskih sprememb smo priča trendu, da mora več denarja zaslužiti manjše število ljudi. Podobno se dogaja zaradi tehnoloških sprememb, ki dvigajo produktivnost, a ponovno z enako zahtevo: več mora biti narejenega z manj ljudmi. Glavna izziva zato ostajata dva. Prvič, kako razdeliti »dividende« znotraj družbe kot celote, in drugič, ali bo večina ljudi sprejela hitrost sprememb brez prevelikih napetosti.

Kongresi EAPM imajo dolgo tradicijo, letos bo prvič gostiteljica država iz JV Evrope oziroma Slovenija. Kakšna so pričakovanja?

Da kongres gosti Slovenija, je prelomnica, saj se prvič selimo v ta del Evrope. To oznanja tako spremembe, ki se dogajajo v Evropi kot tudi v našem združenju. Opazil sem, da nove države članice prinašajo v EAPM zagon in navdušenje nad novimi kadrovskimi prijemi. Veselimo se snidenja na Bledu, veselimo se, da bomo še močneje gradili našo družino HR. Povabili bomo tudi kolege iz Ukrajine in Gruzije, ki sicer še niso člani EAPM. Konec koncev ima EAPM, če se naslonimo na statut Sveta Evrope iz leta 1949, še prostor za rast – šteti bi morali vseh 47 nacionalnih članic.

Slogan kongresa se glasi #loveHR. Zakaj imate radi ta poklic?

Nekateri trdijo, da je organizacija organizem učinkovitih odnosov, kjer so ljudje vedno v središču in kjer ni nikoli dolgčas. In mimogrede – enako velja v ljubezni. Na njej sloni vse in nikoli ne dolgočasi.

-----------------------------------------------------------------

Gregor Rajšp, katere izzive na področju kadrovskega menedžmenta prepoznavate kot ključne na nacionalni in organizacijski ravni?

Pravzaprav imata obe ravni, nacionalna in organizacijska, skupni imenovalec: utrditi, promovirati vlogo upravljanja s človeškimi viri kot področje, ki je ključni partner pri poslovnem odločanju. Kadroviki moramo biti najprej usposobljeni, nato pa dovolj vztrajni in pogumni, da se znajdemo in delujemo v prvih vrstah podjetij. Ne nazadnje skrbimo za ključen vir, srce in možgane podjetij, torej za ljudi.

Katere specifike opažate na področju človeških virov v regiji?

Ne bi izpostavljal kaj specifičnega. Upam si trditi, da tudi v tej regiji delujemo skladno z najnovejšimi trendi, orodji in znanjem na področju upravljanja ljudi. Morda tradicionalno zmanjka kanček poguma, samopromocije. Vsekakor je skupnost strokovnjakov zelo barvita in polna znanja.

Slovenska kadrovska zveza (SKZ) je letos prvič prejela vabilo, da organizira vseevropski kadrovski kongres. Čemu pripisujete to čast?

Ne samo, da je SKZ prvič prejela vabilo, tudi v tej regiji ali bližnji okolici še ni bil organiziran kongres EAPM. SKZ je članica evropske zveze že dvajseto leto. Od svojega vstopa naprej je aktivna članica in v EAPM uživa visok ugled. To je vsekakor zasluga vseh mojih predhodnikov. Pobuda za organizacijo dogodka v Sloveniji je stara kar nekaj let. Morda je manjkal tisti kanček zagnanosti, da bi to tudi uresničili. Jeseni 2017 je padla odločitev, da gremo in z ekipo smo pripravili koncept, ga predstavili in takoj prepričali EAPM, da si zaslužimo zaupanje. Upam si trditi, da že sedaj, tik pred dogodkom to zaupanje in pričakovanja presegamo in da bo letošnji kongres dobil posebno mesto.

Katere vsebine pripravljate?

V dveh dneh se bomo sprehodili skozi najsodobnejše vsebine, s katerimi se ukvarjajo današnji kadroviki. To so kultura, agilnost, sodobno voditeljstvo in kompetence kadrovskih delavcev v prihodnosti. Tematika bo takšna, da si upam trditi, da ni samo za delavce, strokovnjake, kadrovske menedžerje, ampak tudi za menedžerje na najvišjih pozicijah. Zraven glavnega programa bodo tudi atraktivne delavnice, kjer se bo prikazalo zelo konkretne rešitve. Vsi, ki smo vključeno v pripravo, verjamemo, da se velja 4. aprila pridružiti ter uživati v vsebinah do petkovega popoldneva. Posameznih govorcev ne bi posebej izpostavljal, velja pa počakati do konca kongresa, saj smo najboljše pripravili za konec. Bralci si lahko program podrobneje ogledajo na spletni strani: love-hr.com

Slogan, ki bo letos aprila na Bledu, se glasi #loveHR. Zakaj ste ga izbrali?

Smo edina država na svetu, ki ima v svojem imenu ljubezen. Ko je nastajal program, smo se vanj malce zagledali. Izbira slogana je bila potem zelo enostavna igra besed.

Zakaj umeščate funkcijo upravljanja s človeškimi viri med strateške?

Funkcijo razumem kot tisto, ki ima orodja, kompetence in sposobnosti za podporo organizaciji pri uresničevanju strategije. Kadroviki upravljamo z najpomembnejšim virom, ki ga podjetja imajo, z ljudmi. In ko rečem najpomembnejši vir, s tem tudi odgovorim, da je to upravljanje ključno za uspešnost podjetja. Ključno je razumeti strategijo podjetja, jo tudi soustvarjati in temu prilagajati aktivnosti, povezane z ljudmi.

Kateri kadrovski nasvet bi podali delodajalcem in katerega zaposlenim?

Delodajalcem bi svetoval, da ustvarijo pogoje, v katerih bodo zaposleni našli smisel svojega delovanja. In seveda naj zaupajo svojemu ključnemu partnerju v podjetju, kadroviku. Zaposlenim pa svetujem, da so odkriti, pogumni in da so se pripravljeni razvijati ter spreminjati.

Zakaj je kadrovanje vaša osebna poklicna izbira in strast?

To delo je lahko izjemno hvaležno, vendar je včasih težko. Povedano s prispodobo: čez dan lahko žongliraš s številnimi vrtečimi krožniki in nenehno paziš, da noben ne pade in se razbije. Hkrati pa si po najboljših močeh prizadevaš za podporo in skrb za največje bogastvo podjetja – ljudi. Vsak dan imam priložnost spoznati nove stvari, živeti svojo strast, ustvarjati smiselne in trajne odnose ter reševati kompleksne probleme, ki lahko vplivajo na življenja tisočih ljudi. Pravzaprav imam srečo, da sem del kadrovske skupnosti že nekaj let in sem hvaležen za vse lekcije, ki sem se jih naučil.