Na ministrstvu za finance so danes potrdili prejem poziva Evropske komisije in dodali, da bodo nanj odgovorili v ponedeljek.
Slovenija je posodobljen osnutek proračunskega načrta Bruslju posredovala prejšnji petek. Komisija je odgovor s sredinim datumom danes objavila na svoji spletni strani.
V Bruslju jemljejo na znanje, da posodobljeni proračunski osnutek predvideva proračunski presežek v vrednosti 0,6 odstotka BDP v tem letu ter da se zahvaljujoč pozitivnemu gospodarskemu ciklu pričakuje nadaljnje zniževanje javnega dolga na 66 odstotkov BDP v tem letu.
A ob tem izpostavljajo, da posodobljeni načrt predvideva nominalno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov pri 4,5 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka.
Opozarjajo tudi, da v tem letu načrtovano strukturno poslabšanje znaša 0,5 odstotka BDP po nominalni vrednosti, kar je po njihovem izračunu 0,7 odstotka BDP, medtem ko se od Slovenije v skladu z lanskim julijskim evropskim priporočilom pričakuje strukturno izboljšanje v vrednosti 0,65 odstotka BDP.
Zato komisija v pismu izpostavlja, da bi bile dobrodošle nadaljnje informacije o natančni sestavi strukturnega napora in razvoju izdatkov, predvidenih v posodobljenem proračunskem načrtu, tako da bi bilo mogoče razumeti, kako naj bi se Slovenija izognila tveganju znatnega odstopanja od priporočenih fiskalnih ciljev.
V Bruslju si bodo še naprej prizadevali za konstruktiven dialog
Ob tem v Bruslju poudarjajo, da si bodo še naprej prizadevali za konstruktiven dialog s Slovenijo, da bi prišli do končne ocene.
Članice območja evra morajo v skladu z evropskimi proračunskimi pravili, okrepljenimi v minuli finančni krizi, vsako leto do sredine oktobra v Bruselj poslati osnutke proračunskih načrtov za naslednje leto.
Slovenija, ki je septembra lani dobila novo vlado, je to storila, a na podlagi predpostavke nespremenjenih politik. Oktobra jo je komisija pozvala, naj ji čim prej posreduje posodobljen načrt.
Nato je komisija Slovenijo novembra ob oceni, da se sooča s tveganji proračunske neskladnosti z evropskimi pravili, pozvala, naj ukrepa za uskladitev s pravili in naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred načrtovanim sprejetjem v državnem zboru.
Tako oktobra kot novembra je komisija Slovenijo opozorila na razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.
Stopnja rasti neto primarnih izdatkov ne bi smela preseči 3,1 odstotka, strukturni napor bi moral biti 0,65 odstotka BDP; to bi namreč po prepričanju komisije zagotovilo skladnost Slovenije z zahtevami v preventivni fazi spremljanja javnih financ.
Ko država izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, ni v korektivni, temveč v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ s ciljem preprečitve ponovitve kriz. Slovenija je iz korektivne faze izstopila leta 2016.
V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.
