V razpravi o rebalansu proračuna se bo ponovila praksa preteklih let, ko je bil njen cilj zgolj prerekanje o indeksaciji obstoječih proračunskih izdatkov med bolj ali manj dobro organiziranimi interesnimi skupinami in njim prilagojenimi stališči poslancev v parlamentu. Takšen način priprave in odločanja o javnih financah države povzroča, da so dolgoročni cilji razvoja praviloma žrtve kratkoročnih finančnih interesov in slabe izbire prioritetnih ciljev, ki naj jih financira država. Proračun in javne finance nasploh so bolj ali manj jasen finančni okvir družbenega dogovora (pogodbe) državljanov z državo o temeljnih ciljih družbene skupnosti (skupnih vrednotah) in javnih dobrinah, ki naj jih pretežno zagotavljajo. Takšen dogovor v bistvu definira temeljne pravice, to je enakopraven dostop do javnih dobrin (zdravje, starost, izobrazba in zaščita zaradi brezposelnosti), in obveznosti, to je plačevanje javnih dajatev (davkov in prispevkov) za njihovo financiranje.
Zato struktura javnofinančnih prihodkov in izdatkov dejansko kaže finančno sliko takega dogovora, ki je praviloma dolgoročno stabilna in se jo težko spreminja na kr...
Če vlada proračun ali njegov rebalans sprejme brez slehernega rompompoma, previdnost ne more biti odveč. Skorajda že presunljiva tišina, v kakršni je...
