Peticijo za spremembo šolskega sistema, ki je objavljena na Pravapeticija.com, je od ponedeljka do včeraj popoldne podpisalo že skoraj 18.000 podpisnikov. Besedilo peticije je sestavila predsednica društva Svet staršev Nataša Šram, v njem pa je nanizala štirinajst zahtev, ki segajo od zmanjšanja obsega snovi in domačih nalog do odprave številčnega ocenjevanja in mature, pa tudi boja proti medvrstniškemu nasilju.
Za vsakogar nekaj
Peticija je sestavljena tako, da se lahko vsak starš ali učenec – med podpisniki peticije so tudi osnovnošolci in dijaki – prepozna vsaj v eni točki. Samo v torek je peticijo podpisalo 8532 podpisnikov. Več podpisov sta na tej spletni strani v posameznem dnevu doslej zbrali le dve peticiji - v podporo družinskemu zakoniku in v podporo »koroškima dečkoma«. Tudi aktualna »šolska« peticija meri na družinska občutja. »Šolstvo zadnja leta samo stagnira. Otroci postajajo preobremenjeni, snovi je preveč, prostega časa je premalo, saj je vsakdanjega dela za šolo čedalje več. V večini primerov se zgodi, da se za šolo ne učijo samo otroci, ampak cele družine,« piše v njej. In še: »Ker starši ne vidimo, da bi se stvari obračale na bolje, smo se odločili spregovoriti in upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo spremeniti šolski sistem.« Sledi dolgo besedilo, ki pa ni analiza šolskega sistema, temveč seznam problemov, o katerih se starši pogovarjajo med seboj in z učitelji.
Šibka argumentacija
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je že pred objavo peticije napovedal, da se bodo na ministrstvu lotili pregleda razmer v šolstvu in da bodo pripravili nov strateški dokument na področju vzgoje in izobraževanja. Več strokovnjakov pa je opozorilo, da šolskega sistema ne kaže spreminjati tako, kot predlaga peticija. Vrsta zahtev, denimo odprava številskih ocen in mature, je s stališča stroke (za zdaj) nesmiselnih. Zaslužna profesorica razvojne psihologije Ljubica Marjanovič Umek pravi, da v nekaterih točkah besedilo nasprotuje tudi samo sebi.
»Strinjam se in že vrsto let opozarjam, da slovensko šolstvo potrebuje tehtno analizo in izboljšave,« pravi psiholog z Univerze na Primorskem Kristijan Musek Lešnik. »Podpiram prizadevanja za široko razpravo o šolstvu. Z nekaterimi izhodišči peticije se strinjam, nekateri njeni argumenti pa so tako šibki ali celo zgrešeni, da je ne morem podpisati. Zdi se, da je velik del vsebine nastal na podlagi posameznih slabih izkušenj in osebnih zamer do učiteljev in šol,« pravi Musek Lešnik. Opozoril je, da je bilo v zadnjih letih »veliko precej bolje utemeljenih in argumentiranih pozivov k spreminjanju šolstva«.
