Večkrat je slišati, da je politika odtujena od ljudi in da državljani ne sodelujejo pri odločanju o pomembnih stvareh za njihova življenja. Zakaj je tako in kako povezati lokalno skupnost, se je vprašala ustanoviteljica zavoda Rodna zemlja Jasna Martinjak in se odločila, da bo na to temo naredila raziskovalni projekt z imenom Povej. Izhaja iz osebne izkušnje. Ko je bila med letoma 2014 in 2018 podpredsednica vaške skupnosti Visoko - Rogatec v občini Ig, je ugotovila, da povezava med politiko in prebivalci na lokalni ravni ne deluje. S to idejo se je ukvarjala, ko se je udeleževala sej občinskega sveta, a kot predsednica vaške skupnosti tam ni imela besede.
Sodelovalo naj bi okrog sto sogovornikov
»Ugotovila sem, da je povezava med vaškimi sveti in občino pomanjkljiva, čemur je veliko udeležencev raziskave pritrdilo,« je dejala. Pravi, da vrzel med politiko in ljudstvom zija, ker ljudje verjamejo, da so politiki pomembnejši od njih, in ker se počutijo majhne ter neuslišane. Preden se je začela udejstvovati v lokalni politiki, je sama razmišljala podobno. »Morda sem tako zagreta za ta projekt, ker sem bila prej dvajset let neaktivna. Nisem bila dovolj informirana in nisem vedela, koga naj volim na volitvah,« je dejala. To se je zdaj spremenilo.
Odločila se je, da bo opravila raziskavo v več fazah. Pri iskanju sogovornikov so se njene domneve potrdile. Sprva se je namreč želela pogovarjati s predstavniki vaških svetov v občini Ig, a je dobila le enega sogovornika. Bolj zgovorni so bili politični predstavniki na višjih ravneh. Več pogovorov je opravila s predsedniki četrtnih skupnosti v ljubljanski občini in predsedniki slovenskih političnih strank. Doslej je sodelovalo 24 intervjuvancev, v prihodnjih mesecih načrtuje še več pogovorov, tudi z ljudmi brez političnih funkcij. Na koncu naj bi se število intervjujev povzpelo blizu številke sto. Koliko odstotkov sogovornikov ne bo prihajalo iz politike, še ne ve.
Neaktivni niso le državljani
Na včerajšnji predstavitvi, ki so se je udeležili tudi nekateri politiki, je predstavila posamezne intervjuje, tako z najbolj izpostavljenimi politiki v državi kot s predstavniki lokalnih skupnosti. Mnogi so poudarjali, da prepada med politiko in ljudmi ne bi smelo biti. In da bi morali ljudje sodelovati v političnem življenju, ne le na volitvah, ampak tudi sicer. Manj je bilo govora o vzrokih in kako to spremeniti. Predstavnica Levice v četrtni skupnosti Posavje Merima Sarajlija pa je avtorico raziskave vprašala, kako povečati politično participacijo.
»S tem, da se da pobudo. Vsaka ima svojo težo in vsako je treba obravnavati,« je dejala Jasna Martinjak. Merima Sarajlija je dodala, da je pobuda premalo, treba je iskati rešitve. Ob tem je opozorila, da so večkrat neaktivni tudi državni in občinski uradi, ter kot eno od rešitev omenila participativni proračun, ki je »še v povojih«. V kontekst iskanja odgovora na to vprašanje je mogoče umestiti tudi misli častnega konzula Južnoafriške republike in nekdanjega direktorja Kompasa Janeza Pergarja. »Imeli smo samoupravljanje, odlično politiko neuvrščenih in multikulturnost. Zakaj teh stvari, ki smo jih že imeli, ne znamo uporabljati? Smo neaktivni, pasivni in se ne pogovarjajo o pomembnih zadevah,« je dejal.
