V preteklem mesecu so vrtovi počivali, dela na prostem je bilo malo, zato so mnogi razmišljali o novi vrtnarski sezoni. Morda je ravno letos čas, da si zelenjavne grede, sadovnjake ali lončnice popestrimo s čim novim. Nekatere sadne ali zelenjavne sorte, ki so večini prebivalcem Podalpja tuje, so prav preproste za vzgojo. Bodisi hibridi, križanci ali ponovno kultivirane divje sorte, prav vsi spodaj našteti plodovi privabljajo poglede in mamijo čutila.

Rdeča limeta

Citrus, ki prihaja iz Indije, najdemo v velikosti običajne zelene limete. Njena lupina je krvavo rdeča, meso pa oranžne barve. Ker ima bolj sladek okus kot običajna limeta, jo uporabljajo za izdelavo marmelade in kot dodatek žganim pijačam ter omakam. Še vedno ni popolnoma jasno, ali je križanec med limeto in mandarino ali limeto in agrumom kumkvat, zagotovo pa se ve, da zori od novembra do januarja. Sočna limeta uspeva tudi v hladnejših krajih, kjer se temperature gibljejo od 10 do 15 stopinj Celzija.

Brokoli romanesco

Križanec med brokolijem in cvetačo je produkt dveh zelo sorodnih vrst, kar pomeni, da  je zlahka navzkrižno oprašen. Brokoli romanesco so v 16. stoletju vzgojili na vrtovih v Rimu, od tod tudi njegovo ime (romanesco je izpeljanka iz Roma oziroma Rim). Trenutno sta največja svetovna proizvajalca romanesca Kitajska in Indija, v Evropi ga največ pridelajo v Franciji, Italiji in Nemčiji. Na pogled je res čudovit: je svetlo zelene barve in koničaste oblike, s čimer spominja na skupke borovih iglic. Ima blažji in slajši okus kot brokoli in cvetača, za zaužitje ne potrebuje toplotne obdelave. Je lahka dietna hrana, ki vsebuje še več antioksidantov kot brokoli. Za oči nepogrešljiv zeleni stožec je zajeten vir vitaminov C in K ter prehranskih vlaknin.

Mehiška kumarica

V velikosti grozdja deluje kot miniaturna lubenica. Rastlina, ki jo lahko posadimo tudi kot lončnico, rodi obilno in raste hitro. Plodovi niso ljubki zgolj na pogled, so izjemno okusni in malce kiselkasti. Spominjajo na običajno kumarico, le da so nekoliko bolj aromatični. Križanec med kumarico in lubenico raste zelo intenzivno, poganjki rastline, ki se z viticami oprijemajo opore, so dolgi nekaj metrov. Prav zato je primerna tudi kot rastlina za senco. Njena vzgoja ni težavna, saj je veliko bolj odporna kot običajna kumarica. Najbolj enostavno in okusno jo je pripraviti kot osvežilno mešano solato.

Ananasova jagoda

Znana tudi kot divja južnoameriška jagoda. Primerna za tiste, ki obožujejo okus ananasa, a jim rezanje njegove trde lupine ni najljubši šport. Medtem ko je sadež podoben majhnim jagodam brez pigmenta z dodatkom rdečih semen, sta vonj in okus zelo podobna ananasovemu. Zanimivost, ki se odlično obnese pri pripravi sladic, so v Evropo prenesli Nizozemci. Na stari celini jih gojijo v rastlinjakih.

Vijolični krompir

Krompir je ena izmed kulturnih rastlin s številnimi različnimi variacijami. Čeprav v naših krajih predstavlja eksotiko, ni nikakršen novodobni izum. Lila trajnica, tako kot druge vrste krompirja, izvira iz Andov. Vsebuje veliko kalija, antioksidantov, uravnava krvni tlak ter ob rednem uživanju zmanjšuje možnosti za razvoj srčno-žilnih in rakavih obolenj. Po okusu je podoben običajnemu krompirju, ki pa ga oplaja blag priokus oreščkov. V obliki pisanih jedi ga je širši javnosti na malih ekranih večkrat predstavil kuharski mojster Jamie Oliver. Vijolični gomolji se pobirajo v jesenskem času.

Redkev-lubenica                                

Koren zelenjave, ki vrhunec sezone doživi spomladi in pozno jeseni, prihaja iz vrste kitajskih redkvic. Rastlina je naravni odganjalec škodljivcev, saj vsebuje kemične spojine, ki ji med rastjo omogočajo zaščito pred plevelom, škodljivci in patogenimi snovmi iz prsti. Nam nenavadna redkvica je sestavljena iz užitnih korenin, ki se zraščajo s tankim deblom in valovitim listjem. Njihova zunanjost je kremno bele barve, enako tudi znotraj razen v sredici, kjer najdemo živo roza ali magenta obarvan predel. Okus je sladkoben in le rahlo oster. Velikost je odvisna od časa žetve; giblje se med premerom žogice za golf in žogice za tenis.

Rumena lubenica

Rumene lubenice variirajo po svoji obliki, barvi in velikosti. Okrogle ali podolgovate, njihova skorja je vedno svetlo zelene barve, meso pa, kot pove samo ime, rumeno – včasih manj, včasih bolj žive barve. Njena tekstura je kot pri drugih lubenicah sočna in hrustljava, na brbončicah pa bomo zaznali priokus medu in marelice. Včasih je kot divja rastlina uspevala v Afriki, današnje gojene različice pa premorejo bogatejši okus in so odpornejše proti boleznim.

Naši

Naši pri nas razmeroma pogosto najdemo v prodaji, razmeroma pogosto pa je tudi prepričanje, da je ta sadež križanec med jabolkom in hruško. V resnici je nastal iz avtohtonih azijskih sort hrušk, ki so najbolj razširjene na Japonskem, Kitajskem in v Koreji. Azijske hruške so sočne, hrustljave in aromatične. Od evropskih se ne razlikujejo samo po bolj okrogli obliki, temveč tudi po času cvetenja: zorijo tik pred zahodnimi sosedami. A so ravno zaradi tega občutljive za pozebo.

Citrona

Citrona ali znanstveno Citrus medica je kultivirana v zahodni Indiji in na Mediteranu. V Evropo je preko Asirije prišla že v času starih Rimljanov. Dišeč sadež z debelo lupino je poleg mandarine in pomela ena izmed izvirnih treh vrst citrusa. Grm, na katerem cveti, sega do 4 metre v višino, plod je ovalen, svetlo rumen, vbočen pri peclju in dolg od 20 do 30 centimetrov. Olupek rumenega agruma je zelo debel, predstavlja kar 70 odstotkov sadeža, meso je kislo ali skorajda nasprotno: sladko. Citrono radi uporabljajo v azijski kuhinji ter v medicini, kot sestavino za parfume in tudi pri verskih obredih.

Rumena pesa

Zelenjava, ki ima tudi bolj laskavo ime »zlata pesa«, je izvorno divja sorta zelenjave. Na prvi pogled ni bistveno drugačna od drugih vrst pese, saj je njena lupina rdečkasto-oranžna. Šele v prerezu se pokaže njeno živo rumeno meso, ki je posledica rumenega barvila v gomolju. Odlikoval naj bi jo nežen in zelo sladek okus, kar pomeni, da je primerna za pripravo različne kuhane ali surove hrane, ki je ravno zaradi rumene pigmentacije tudi zelo močan antioksidant.