Zaradi naraščanja primerov gripe in drugih respiratornih okužb so v UKC Ljubljana do preklica prepovedali obiske. Obiske so prepovedali ali omejili tudi v drugih bolnišnicah po državi.

Od prejšnjega tedna se število bolnikov z gripo in drugimi respiratornimi okužbami v UKC Ljubljana veča. V ponedeljek so potrdili 32 primerov gripe, danes dopoldne že 17. V tem mesecu so v UKC Ljubljana potrdili 400 primerov gripe. Oddelki so polni, bolniki so nameščeni tudi na zasilnih ležiščih. Zaradi sistema dela in da se zmanjša prenos okužb, so se odločili, da prepovejo obiske, so pojasnili danes.

Tudi v ambulantah zdravnikov družinske medicine se v januarju iz tedna v teden povečuje število pacientov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo, kažejo podatki, ki jih zbirajo pri NIJZ. Porast gripi podobnih bolezni je opazen v vseh starostnih skupinah razen pri starejših od 65 let. Akutne okužbe dihal so najbolj porasle pri otrocih do 7. leta starosti. Med vzorci, ki jih v laboratorijih testirajo na prisotnost influence, se je zvišal delež na gripo pozitivnih. Velika večina je bila influenca tipa A. Podtipa A(H1N1) je bilo 86 odstotkov, podtipa A(H3N2) pa 14 odstotkov. Pozitivni vzorci so prihajali iz vseh slovenskih regij. Zvišal se je tudi delež vzorcev, v katerih so dokazali respiratorni sincicijski virus.

Letos »kar huda« sezona gripe

Prof. dr. Bojana Beovič, namestnica predstojnice klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ocenjuje letošnjo sezono gripe kot »kar hudo«. »Glede na število hudo bolnih je podobna tisti iz leta 2009, ko smo se prvič srečali s pandemsko gripo,« je pojasnila in dodala, da število obolelih še narašča.

Po podatkih NIJZ se število obolelih v letošnji sezoni povečuje podobno hitro kot v lanski sezoni. Lani smo vrhunec obolevnosti z gripo dosegli v petem tednu, potem je število novih okužb začelo upadati in izzvenelo do aprila.

Na kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik je po poročanju Dela umrla ena oseba z gripo. Število smrtnih primerov zaradi gripe ni znano, saj gripa pogosto povzroči poslabšanje drugih kroničnih bolezni pri bolniku in kot vzroka smrti ne navedejo gripe. Smrtnih žrtev je več predvsem med starejšimi kroničnimi bolniki, je pojasnila Bojana Beovič. Gripa pa lahko izjemno hudo poteka tudi pri mlajših bolnikih, je povedala Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana. Mrvičeva je dejstvo, da so v Sloveniji le okoli 4 odstotki prebivalstva cepljeni proti gripi, ocenila kot razlog za veliko večje število težjih primerov gripe. Cepivo zmanjšuje obolevnost in predvsem potrebo, da je bolnik sprejet v bolnišnico, je pojasnila. Zlasti pri starejših je odziv na cepiva slabši zaradi staranja imunskega sistema. Tako je verjetnost, da bo tak človek zbolel, večja. Za preprečitev širjenja bolezni je toliko bolj pomembno, da je cepljenih čim več ljudi.

Za gripo smo sicer dovzetni vsi. Po okužbi z virusom influence pa je potek lahko precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših, ki so sicer zdravi, poteka okužba brez simptomov – kljub okužbi ne zbolimo, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten, so pojasnili na NIJZ.