Ameriški pogajalci so na šestdnevnih pogovorih s predstavniki talibanov v Katarju, ki v več dosedanjih poskusih niso dali nobenega rezultata, minuli teden vendarle storili korak naprej. Kot je za New York Times povedal posebni odposlanec State Departmenta za Afganistan Zalmay Khalilzad, se talibani strinjajo z ameriškim pogojem, da storijo vse, da Afganistan nikoli več ne bo postal odskočna deska za mednarodne teroristične skupine ali posameznike. »Toliko si zaupamo, da lahko rečemo, da bodo zdaj na vrsti pogovori, ki bi privedli do sporazuma,« je dodal Khalilzad, v letih 2005 do 2007 ameriški veleposlanik v Iraku, nato do konca mandata Georgea Busha mlajšega ameriški veleposlanik pri Združenih narodih, od lanskega septembra pa v Trumpovi vladi zadolžen za Afganistan.
Za ZDA le paketni sporazum
Ameriški viri sicer navajajo, da si je delegacija uporniških talibanov, ki imajo v Katarju svoje politično predstavništvo, med pogajanji, ki še potekajo, izprosila čas, da se s svojim vodstvom posvetuje o nadaljnjih pogojih ZDA, med katerimi je vztrajanje Washingtona, da z režimom v Kabulu sklenejo premirje pred kakršnim koli dogovorom o sicer s strani Trumpa napovedanem umiku ameriških vojakov iz Afganistana. Šlo naj bi torej za sporazum v tako imenovanem paketu – premirje, pogajanja z afganistansko vlado in umik ameriške vojske –, pri čemer pa iz talibanskega tabora prihajajo trditve, da je slednji že dogovorjen, čeprav v Washingtonu vztrajajo, da konkretno umik še ni na nobeni mizi.
Za dodatno nejasnost je včeraj poskrbel afganistanski predsednik Ašraf Gani, ki je v televizijskem nagovoru med drugim dejal, da »noben Afganistanec ne želi tujih vojska v svoji državi na dolgi rok« in da je njihova sedanja navzočnost »utemeljena na potrebah, ki se nenehno preverjajo in se bodo preverjale«. Dodal je še, da so »pripravljeni natančni načrti za skrčenje števila tujih vojakov na nič«. Gani je hkrati izrazil bojazen, da se bo tudi tokratni poskus pomiritve v državi izjalovil, in spomnil na pretekle dogovore, ki so se končali z novim prelivanjem krvi, vključno s tistim, doseženim po koncu desetletne sovjetske vojaške intervencije leta 1989 in s pešavarskim sporazumom prekinjeno državljansko vojno tri leta kasneje. »Želimo si miru hitro, a s previdnostjo. Previdnost je nujna, da ne ponovimo preteklih napak,« je še dejal Gani.
Na čelu pogajalcev stari talibanski znanec
Na pogajanjih minuli teden v Katarju naj bi talibani resno zavzetost izkazali tudi z imenovanjem Abdula Ganija Baradarja za glavnega pogajalca. Gre za soustanovitelja talibanskega gibanja v devetdesetih letih in namestnika vodje leta 1996 ustanovljenega Islamskega emirata Afganistana, ki ga je zrušila ameriška vojaška intervencija po terorističnem napadu na ZDA leta 2001. Baradarja so leta 2010 aretirali v Pakistanu in ga lani jeseni izpustili, okoli aretacije ob sodelovanju pakistanske in ameriške obveščevalne službe pa so se pletle zgodbe o pakistanskem metanju polen pod noge tedanjemu afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaju, ki naj bi se s talibani pogajal o premirju, Islamabad pa se je hotel preriniti k pogajalski mizi.
Tako ameriški kot afganistanski viri navajajo, da Baradar prejšnji teden ni osebno sodeloval na katarskih pogajanjih, ki so menda kakšen dan trajala tudi po osem ur, napovedujejo pa, da se bo vanje vključil v prihodnje, predvidoma konec februarja. Do takrat naj bi na nižji pogajalski ravni usklajevali tehnične podrobnosti sporazuma, ki ga kot osnutek navaja Khalilzad, veliko težavo pa zna predstavljati dosedanja postavitev kabulske vlade na stranski tir, saj jo za zdaj ameriška stran o katarskih pogovorih samo obvešča. Predsednika Ganija skrbi, da bi lahko Washington brez njih s talibani sklepal dogovore o prehodni vladi, a je to Khalilzad odločno zavrnil, čeprav je hkrati priznal, da so ga predstavniki talibanov poskušali vplesti v tovrstno diskusijo.
