Osvajanje najvišjih vrhov vseh sedmih celin, tako imenovani Seven Summits, je eden najbolj želenih ciljev tradicionalnih alpinistov. Za lovoriko je treba preplezati na najvišje vrhove Azije (Everest, 8848 m), Južne Amerike (Aconcagua, 6962 m), Antarktike (Vinson, 4892 m), Severne Amerike (Denali, 6190 m), Evrope (Elbrus, 5642 m ali Mont Blanc, 4810 m), Afrike (Kilimandžaro, 5895 m) in Avstralije (Kosciuszko, 2228 m) oziroma Oceanije (Puncak Jaya/Carstenszova piramida, 4884 m). Doslej je uspelo to lovoriko osvojiti že več kot 350 gornikom. Avstralec Steve Plain, ki je maja lani kot zadnjega od sedmih vrhov preplezal Everest, je dosegel nov časovni rekord: na najvišje vrhove vseh sedmih celin se je povzpel v 117 dneh, šestih urah in 50 minutah. Tudi Slovenci se na tem področju lahko pohvalimo z izjemnim in redkim dosežkom, saj je Davo Karničar smučal z vseh najvišjih vrhov celin.
Belgijec Jelle Veyt pa se je tega napornega dela lotil na poseben način. Odločil se je namreč, da bo razdalje med vrhovi oziroma celinami prepotoval v celoti (oziroma kolikor bo to le mogoče) z močjo svojega telesa, s hojo, kolesarjenjem in veslanjem. »Brez motorjev. S spoštovanjem do lokalnih ekosistemov in z ljubeznijo do ljudi, s katerimi se srečujem. Med kolesarjenjem, veslanjem, plezanjem in hojo želim pokazati mednarodno solidarnost z zbiranjem sredstev za lokalne neprofitne organizacije. To je 7 vrhov sreče,« je opredelil Jelle Veyt poslanstvo svoje odprave.
V za zdaj zadnji etapi je prekolesaril in potem preveslal od Nepala do Indonezije. Na poti je že 22 mesecev, za sabo ima 14.500 kilometrov od načrtovanih skupno 44.000 kilometrov.
Veyt izvira iz kolesarske družine, zato takšna odprava zanj ni nekaj povsem novega. Med študijem na univerzi je ogromno samostojno kolesaril in hodil ter plezal v gorah, potem pa ga je navdihnil rojak Willy Troch, ki se je prav tako lotil osvajanja sedmih najvišjih vrhov celin. Kot športni fizioterapevt se je Veyt začel metodično in pametno pripravljati, treniral je z vsakodnevnim veslanjem in pridobivanjem moči ter vzdržljivosti. Temeljito je preučil program google earth in navtične vodnike ter zemljevide ter vzpostavil stik z drugimi, ki so poskušali s podobnimi podvigi, na primer s Sandyjem Robsonom, avstralskim kajakašem, ki je preveslal iz Nemčije v Avstralijo, in Noelom Hannahom, ki je na Zahodni Papui prehodil od vrha Puncak Jaya do obalnega mesta Nabire. Tako je pridobil manjkajoče podatke o topografiji, pomembnih virih na poti in nevarnostih, s katerimi se mora soočiti med odpravo.
Do Antarktike bo divje
Najprej se je lotil vzponov na Elbrus in Everest. Med potovanjem je hodil od vasi do vasi in spoznaval lokalno prebivalstvo ter njihove običaje. Da je prišel do Puncak Jaye, najvišjega vrha Oceanije, je moral od indonezijske Džakarte do otoka Papua preveslati več kot 4000 kilometrov. Belgijski oblikovalec čolnov Koen De Gezelle je posebej za Veyta zgradil 120 kilogramov težek čoln iz rastlinskih vlaken, podoben reševalnim ladijskim čolnom, ki je dobro ploven tudi pri hitrejših morskih tokovih, obenem dovolj močan, da zdrži velike valove in dovolj prostoren za vso potrebno opremo: visečo mrežo za spanje, hrano, kuhalnik, napravo za čiščenje vode, rezervna oblačila, dron s kamero, komplet za popravilo čolna, rezervna vesla, komplet prve pomoči in druge drobnarije.
Prvi mesec plovbe od Indonezije je De Gezelle veslal z Veytom, da ga je seznanil s čolnom in mu pomagal pri napredovanju v navigacijskih veščinah. Veyt je veslal od 6 do 16 ur na dan in do Papue prispel v petih mesecih. Na pohodu po Zahodni Papui je bil zaradi naporov in slabe lokalne prehrane že precej oslabel, zaradi nasilnih spopadov med indonezijsko vlado in separatisti pa je moral za zadnjih 70 kilometrov do vznožja Carstenszove piramide najeti helikopterski prevoz.
V naslednji etapi namerava preveslati Atlantski ocean od Portugalske do Miamija, potem pa bo prekolesaril Ameriko do Aljaske in se povzpel na Denali. Pot bo nadaljeval proti Andom in Argentini, kjer ga čaka Aconcagua, potem pa bo nadaljeval pot na jug celine in preveslal čez najviharnejše morje na Zemlji, od Argentine do Antarktike, kjer se bo s smučmi odpravil proti gori Vinson. Na antarktični etapi se mu bo spet pridružil Koen De Gezelle. Veytova zadnja celina bo Afrika, do Kilimandžara se bo odpravil s kolesom iz rodne Belgije, kot je napovedal, pa bo projekt končal v prihodnjih 3100 dneh.
