Kritika koncerta Strange Cages: Ćas je za naslednjo generacijo
Vsake toliko časa se na britanski glasbeni sceni pojavi nova skupina jeznih in potentnih najstnikov, ki bi radi povedali nekaj o svojih ljubeznih, frustracijah in psihedeličnih občutenjih. Po British Sea Power in The Kooks je očitno prišel čas za Strange Cages, četudi je treba biti v oceni še sila previden. Strange Cages so namreč v tem trenutku bolj odmev sicer zelo vznemirljive garažne pustolovščine, ki jo poganjata najstniška neprilagojenost in neskriti entuziazem, kot pa skupina, ki natančno ve, kaj želi. S tem seveda ni nič narobe, vendar vsi tudi dobro vemo, kakšna past se v tem skriva, o čemer priča cela plejada majhnih neodvisnih bendov iz prvega desetletja novega tisočletja, na katere smo – niti ne toliko po svoji krivdi – čez noč pozabili.
Pesmi benda Strange Cages so kratke in udarne ter nimajo namena ugajati sofisticirani mladini. (Foto: Darja Šter)
V našem prostoru tovrstni sindrom več kot očitno dobro regulira Klubski maraton Radia Študent. Prvenec Haiku Garden in v torek slišani kamniški China Tr...