Kratek dan seveda ne bo delal poletnih temperatur, letne čase imamo še vedno, pa čeprav se nam morda zdi, da čedalje bolj izginjajo, da so spremembe bolj skokovite, da ni pravih, postopnih prehodov med njimi. A vseeno se pozimi zavijamo v toplejša oblačila, nosimo kape, rokavice, pa če je zjutraj 0 ali –10 stopinj. Tudi rastline še vedno igrajo igro letnih časov, čeprav se kdaj katera vendarle zmoti, če je jeseni predolgo toplo ali če januarja ali februarja prehiti toplota. Ampak ljudje se bolje počutimo, če je okoli nas neki predvidljivi red. Si predstavljate, kako nobel bi bilo, da bi marca v treh tednih iz zime lepo počasi prešli na pomladne temperature, da bi vedeli že leta vnaprej, kdaj se bo to zgodilo? Ali pa da bi prvi sneg vedno zapadel, pa ne točno ob istem času, povsem dovolj bi bilo, da bi zapadel na primer med koncem novembra in drugo polovico decembra? In to lepo naenkrat dvajset, trideset centimetrov, ne pa, da ga stresa vsakih nekaj dni, da dobimo žulje ali da nas zaradi čiščenja dvorišča naslednji dan boli križ.

Res bi lahko optimizirali zimsko službo za čiščenje cest, vedeli bi, kdaj bo treba zamenjati letne pnevmatike za zimske, kdaj pokriti zimski radič in nabaviti gorivo za ogrevanje. Lahko bi si naredili kar računalniški program z opomnikom, mi, starejši, pa bi si opomnik napisali v koledarčke. Saj gre tako, ne? Češnje bi zorele od sredine maja do konca junija, trgatve v vinogradih ne bi živčno premikali glede na trenutno vsebnost sladkorja in kislin v grozdju, saj bi nam po temeljiti dolgoletni analizi kakšen teden prej zazvonil naš pametni telefon, prijazen glas bi nato rekel: »Pripravite se za trgatev prihodnji teden.«

Ampak to bi bila katastrofa za medije. Kdo bi pa sploh še poročal o prvem snegu in o tem, kako je sneg spet presenetil cestarje? Kdo bi modroval o tem, kako so bile nekdaj zime res zime, danes pa to niso več. Ja, včasih so bili časi, res, pravi dolgčas. Mi pa smo družba, ki si želi pestrost, vsaj nekaj nepredvidljivosti, da se zgodi kaj zanimivega, izjemnega, rekordnega. Naj se dogaja, torej.